Občutek, da živijo v hibridni, predmetni in digitalni resničnosti, so še do nedavnega doživljale predvsem igralke računalniških iger, kompulzivne uporabnice družbenih medijev in tiste, ki so veliko časa preživele na spletu. Pandemija je ta občutek spremenila v nekaj običajnega: nekoč eksotični pojmi, kot sta razširjena resničnost (AR) in navidezna resničnost (VR), so postali del rutinskih, vsakdanjih opravkov in dejavnosti. Kot je pri digitalnih izkušnjah običajno, so hibridne resničnosti postale navada, še preden smo se jih lahko zavedele.