Projekt TOP Danila Milovanovića je umetniška intervencija, ki komentira naraščajočo gentrifikacijo urbanega prostora v Ljubljani in se osredotoča na pojav vse večjega števila novih parkirišč. Projekt je bil izbran v okviru Aksiomine iniciative U30+ , ki podpira dela mladih uveljavljajočih se umetnikov in bo javnosti predstavljen v obliki samostojne razstave v Projektnem prostoru Aksioma.
Milovanović je kot prebivalec Ljubljane bil priča pomembnim spremembam v mestu, ki so posledica sledenja globalnim razvojnim standardom, s poudarkom na revitalizaciji in posledično gentrifikaciji. Izrazit problem sodobnih mest so prometne rešitve in pomanjkanje parkirnih prostorov, kar nudi nove poslovne priložnosti v obliki javnih ali zasebnih, začasnih ali stalnih parkirišč. V obeh primerih smo priča minimalnim vložkom v infrastrukturo, ki omogočajo lahek in reden zaslužek. Kljub zelo ugodnemu položaju lastnikov so delovni pogoji zaposlenih na parkiriščih pogosto izredno slabi. Pomanjkanje urbanističnih standardov in ustreznih predpisov za take pojave vodi do hude degradacije urbane krajine, ki pride še bolj do izraza v odnosu do ambicioznih intervencij, ki vodijo do gentrifikacije.
V projektu TOP se umetnik z opisano temo ukvarja v seriji gverilskih intervencij, ki so mišljene kot praktične strategije umetniško-aktivistične kritike negativnih trendov, ponujene civilni družbi, ki je tem trendom vsakodnevno izpostavljena, a očitno nima nobenega vpliva nanje. Milovanović je na igriv način ustvaril simbolično parkirišče na vozilom nedostopni lokaciji – na strehi podzemne garaže – s čimer je parkirišču odvzel njegovo primarno funkcijo in ga prikazal kot čisto formo: prepoznavno mrežo belih geometrijskih črt. Prizorišče je dopolnil barviti kiosk, narejen iz recikliranih reklamnih transparentov dejanskih parkirišč.
Intervencija v svoji absurdnosti deluje kot vizualni prikaz urbanega problema. V nadaljevanju je Milovanović na novo ustvarjeno parkirišče promoviral tako, da je obstoječe mestne plakate preoblikoval v lastne podobe in tako vprašanje parkiranja povezal s še bolj invazivnim problemom vizualnega onesnaževanja, pri čemer je ironično uporabil strategijo agresivnega reklamiranja v obliki poudarjene hiperbole in tekmovalne nepravičnosti.Naslov projekta se igra s pomenom besede top , ki se očitno nanaša na lokacijo parkirišča, v pogovorni slovenščini pa predstavlja tudi vrhunec dobrega ali najboljšega brez konkurence.