V preteklih letih je skrb zase postala norma tega, da se predstavljamo kot odgovorni, vzorni posamezniki v sodobnih družbah. Posledično je meditacija postala recept ne le za premagovanje vseh vrst duševnih stisk, pač pa tudi za doseganje harmonije v naših odnosih. Newagevska meditacija predstavlja ključ do popolnoma uravnoteženega življenja, saj sugerira, da smo odgovorni za lastno srečo in da je ta odvisna le od tega, kako dojemamo sebe in svojo okolico. Pokaže nam, kako se umiriti in se ne zmeniti za vse neprijetne misli, ki se nam podijo po glavi. Z vsakim vdihom zajamemo pozitivno energijo, z vsakim izdihom pa se znebimo negativnih čustev, kot so občutki jeze, stresa, napetosti, nezadovoljstva, žalosti in obupa. Toda na ta način tudi potlačimo tisto, kar nam omogoča, da stanje stvari postavimo pod vprašaj. Renata Salecl v knjigi Izbira zapiše: »V današnjih kriznih in negotovih časih ideologija pozitivnega mišljenja igra ključno vlogo pri prikrivanju potrebe po ponovnem premisleku o naravi družbenih neenakosti in po iskanju alternativ načinu, ki ga je razvil kapitalizem. Kadar posamezniki začnejo verjeti, da so gospodarji lastne usode, in kadar je pozitivno mišljenje na voljo kot panaceja za vse gorje, ki ga trpijo zaradi družbene neenakosti, družbeno kritiko vse bolj nadomešča samokritika.« [1]