Predstava O kravi, ki je lajala v luno prikazuje zgodbo krave Mrvice in konja Van den Hija, ki sta zbežala pred poslednjim obiskom pri veterinarju – ona s kmetije, on pa iz cirkusa. Na »pregled« so ju hoteli poslati zato, ker sta se postarala in nista več opravljala svojih nalog. Odštekana krava in frajerski konj vzameta pot pod parklje in kopita in se odpravita v širni svet, kjer zadihata s polnimi pljuči in ugotovita, da je življenje tudi v starosti lahko lepo, divje in srečno. Avtorica duhovite in melanholične zgodbe O kravi, ki je lajala v luno (Miš, 2015) je pravljičarka, knjižničarka in mladinska pisateljica Ida Mlakar Črnič. Slikanica je prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico in znak zlata hruška ter se uvrstila v zbirko Bele vrane, med dvesto najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta.
Dostopno za gibalno ovirane osebe.
Predstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica .
O dogodku
Avtorica besedila: Ida Mlakar Črnič
Avtorici dramatizacije: Ana Duša, Brina Klampfer Merčnik
Režiserka: Brina Klampfer Merčnik
Avtorica besedil songov, dramaturginja: Ana Duša
Avtor glasbe in zvoka: Branko Rožman
Scenografka: Sara Slivnik
Kostumografka : Tina Kolenik
Avtorja glasbe za songe: Branko Rožman in Manca Trampuš
Koreografka: Vita Osojnik
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Oblikovalka rekvizitov: Katarina Planinc
Asistentka avtorja glasbe in zvokov: Manca Trampuš
Lektorica: Živa Čebulj
Igrata: Manca Trampuš k. g., Borut Doljšak k. g./Anže Zevnik, k. g.
Instrumentalisti: Manca Trampuš (ukulele), Borut Doljšak (drumljica in kitara), Miro Zavec (ustna harmonika), Branko Rožman (harmonika, klavir)
V predstavi je uporabljena priredba komada Born to be wild skupine Steppenwolf.
Produkcija: Slovensko ljudsko gledališče Celje
Dodatna dejavnost
chevron_right
expand_more
Premislek o uprizoritvi: Kdo (rad) laja?
Druge živali (in ljudje) se burno odzivajo, ker se Mrvica ne vede več po njihovih pričakovanjih. To ni nič nenavadnega, temveč odseva univerzalen način delovanja naših možganov, kadar morajo urediti velike množice informacij iz okolja. Zato jih povezujejo v skupine, ob tem pa poenostavljajo in določene individualne značilnosti zanemarijo. To pomeni, da je pojav stereotipov in predsodkov povsem normalen in lasten vsem ljudem. Seveda pa je dobro, da se jih zavedamo in se z njimi soočamo, ker so največkrat škodljivi, celo nevarni. Če zaradi predsodkov pride do tega, da druge opravljamo ali se jim izogibamo, se lahko razvijejo v diskriminacijsko (neenako, odklonilno, izključujoče) in nasilno vedenje. Vzroki za izključevanje so lahko zelo različni.
Dejavnosti:
1. Okus: Udeleženci se v skupine razdelijo glede na to, kdo ima rad določeno hrano, barvo, glasbo ... Skupine se spreminjajo in se lahko preoblikujejo. Udeleženci poleg tega spregovorijo o tem, kaj si mislijo o kom, ki ima recimo rad vampe, špinačo, rožnato barvo, punk itd.
2. Vrsta: Vsak udeleženec si zamisli neko žival in premisli o tem, kako se ta žival giblje, oglaša, kakšna je njena drža ... Nato jo prikaže, drugi pa ugibajo, za katero žival gre. Udeleženci povedo, po čem so jo prepoznali, vsak posameznik pa pojasni tudi, zakaj si je določeno žival izbral.
3. Starost: Udeleženci živali iz prejšnje naloge »postarajo« in jih kot takšne prikažejo. Stare živali se premikajo po prostoru, nato sledi pogovor o starosti. Udeleženci se pogovarjajo o tem, kako so svoje živali postarali, kaj vse je za starost značilno, ali poznajo koga, ki je star, kakšne so slabosti in prednosti starosti.
Dodatno gradivo
chevron_right
expand_more
Pedagoško gradivo
Video napovednik 1
Video napovednik 2