Danes so skoraj vsi vidiki naših življenj podvrženi režimom nadzorovanja. Uporaba infrastruktur javnega prevoza in dostop do skupnih prometnih prostorov sta vezana na članstvo in upoštevanje kodeksov javnih, še pogosteje pa komercialnih digitalnih omrežij. Naša mesta nas opazujejo in nam sledijo, in to prek vsega od biometričnih odtisov, ki se beležijo na kontrolnih točkah, ter tablic za vozila, brez katerih ne moremo prečkati cestninskih postaj, do pametnih kartic, ki v številnih sistemih javnega prevoza beležijo gibanje potnikov, ter neprestanega videonadzora na javnih površinah in deloviščih. Premikanje skozi mesto ima vse manj opraviti s kakovostjo, zasnovo in programom razvoja urbanih površin ter vse več s sistemi, ki se uporabljajo za njihovo upravljanje.