Foucaultov intelektualni trajektorij se običajno deli na tri obdobja: zgodnje, poststrukturalistično (60. leta); srednje, teorijo oblasti (70. leta); in pozno, etično obdobje (80. leta). Presenetljivo – saj se Foucault sam nikoli ni ukvarjal z umetno inteligenco – so vsa tri izjemno relevantna tudi za vprašanja in dileme, povezane z današnjimi velikimi jezikovnimi modeli (VJM). Zgodnji, antihumanistični Foucault namreč napove konec moderne podobe človeka, nastale v 17.–18. stoletju in dovršene v 19.–20. stoletju, kar se dogaja ravno z VJM, ki pospešeno razgrajujejo naše predstave o jeziku, simbolnih strukturah in načinih delovanja človeške kulture. Srednji Foucault je relevanten za razmišljanja o novih oblikah inteligentnega nadzora in tehnologij oblasti, ki – v obratu, blizu Foucaultovemu smislu za humor – razveljavljajo prav njegov koncept panoptikona. Pozni, etični Foucault pa je pomemben za razmišljanja o etični rabi VJM, če ne želimo, da so ta razmišljanja žalostna oziroma »lame«.
Dr. Primož Krašovec, sociolog kulture in izredni profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se raziskovalno in pedagoško trenutno ukvarja z znanstveno fantastiko, do kapitala ambivalentno kritiko politične ekonomije, teorijo tehnologije, novim jezikovnim obratom in strojno inteligenco. Je avtor dela Tujost kapitala (2021), trenutno pa pripravlja tudi novo knjigo z naslovom A Real and Alien Intelligence (Intellect, 2027).
V okviru cikla dogodkov, ki ga soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška.