Dan slovenske kulture želimo na tržaškem sedežu obeležiti s spominom na leta 2021 preminulo prevajalko Jolko Milič, ki velja za eno izmed prvih posredovalk med slovensko in italijansko kulturo. Dogodek bo v petek, 10. februarja, ob 18. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice (Ul. sv. Frančiška 20). Pripravljamo ga v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst–Gorica–Videm.
Gostja večera bo literarna zgodovinarka Marija Pirjevec , ki bo v predavanju Prizadevanje prevajalke Jolke Milič (1926–2021) za uveljavitev Kosovelove poezije med Italijani predstavila življenje in delo Jolke Milič. Večer bo obogatilo branje Kosovelovih pesmi v prevodu Jolke Milič in odlomki iz zapisov Pavleta Merkuja in Aurelie Gruber Benco.
V okviru letošnjega kulturnega praznika želi prof. Marija Pirjevec v svojem posegu osvetliti, kolikšen je bil prispevek Jolke Milič, te neutrudne prevajalke slovenske književnosti v italijanščino, k uveljavitvi Kosovelove poezije med Italijani. Vemo, da je Trst v prvem povojnem obdobju, nabitem z nacionalnimi konflikti, molčal ne samo o pesniku Krasa in evropske agonije, temveč tudi o slovenski književnosti nasploh. Prvi znaki strpnejšega odnosa do tržaških Slovencev in njihove kulture so se pojavili šele na straneh revije Umana , ki jo je leta 1951 ustanovila in vrsto let urejala levo usmerjena intelektualka Aurelia Gruber Benco. Njeno prepričanje o nuji dialoga s slovenskimi someščani je med drugim izraz nekoliko ugodnejšega kulturnega ozračja, ki se je oblikovalo sredi šestdesetih let v nekaterih tržaških političnih krogih. Miličeva je z izjemno prevajalsko intuicijo znala ujeti ugodni trenutek in predstaviti v zbirki Poesie di velluto e Integrali (1972) italijanskim bralcem miselno in slogovno raznovrstnost kot tudi aktualnost Kosovelove lirike. Šlo je za pionirsko dejanje z daljnosežnim pomenom, saj je italijanski Kosovel spodbudil nekatere vidne italijanske intelektualce, da so se začeli seznanjati s slovensko kulturo.