Ali je lahko ples oblika poslušanja? Plesalci poslušajo gibanje, ko to nastaja. Občinstvo posluša ples, ko se razpira v prostoru. Morda tudi ples sam posluša lastno kristalizacijo.
Ples nekaj sporoča, hkrati pa je tudi sam po sebi nekaj – podobno kot ne poslušamo le tega, kar nekdo pove, temveč tudi ritme, barvo in dinamiko njegovega glasu. Plesati pomeni učiti se poslušati te kvalitete znotraj plesa.
V svoji novi produkciji plesalke in koreografinja Jana Jevtović raziskujejo tradicijo vseslovanskega sokolskega gibanja ter z njim povezane manifestacije, znane kot zleti – prakse telesnega gibanja, izvajane na množičnih dogodkih – kot estetsko prakso. So bili ti dogodki zgolj sredstvo za utrjevanje ideologije in moči ali pa so jih oblikovali tudi specifični umetniški tokovi? Če je tako, nas lahko te gibalne kompozicije naučijo kaj o tem, kako so skupne skrbi in kolektivna skrbnost nadomestile osebna identiteta in nehotena zaprtost vase?
Sedem žensk se zbere v prostoru, ki odmeva s spomini, življenjskimi potmi, osebnimi in kolektivnimi zgodbami, skrbmi in čutnostmi. Te se prenašajo na občinstvo kot pokrajina, prepredena z linijami, presečišči, brazgotinami in vdolbinami – podobno kot dlan, ki pripoveduje zgodbo posameznega življenja, oblikovanega skozi prisotnost in odnos z drugimi. Plesalke se zbirajo, da bi si med seboj in z občinstvom delile plese, ki nihajo med formalno natančnostjo in skoraj pogovornim načinom skupnega gibanja, v katerem se formalne kvalitete zleta preoblikujejo v semiotiko intimnosti.
Besedilo: Mårten Spångberg
Jana Jevtović z: Tina Benko, Jerneja Fekonja, Evin Hadžialjević, Neža Jamnikar, Ema Križič, Bojana Robinson, Kristina Tini Rozman, Mårten Spångberg, Inti Šraj
Podpora za besedilo: Mårten Spångberg
Produkcija: Jana Jevtović in NDA Slovenija
Koprodukcija: Športno društvo Tabor Ljubljana
Stiki z javnostjo: Goran Pakozdi
Video dokumentacija: Gaja Madžarevič
Foto dokumentacija: Nina Pernat
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, DanceMap