Prvi pojav jezikovne oblike ostaja v veliki meri neznan. Ker izviri jezika (1) segajo onkraj zanesljivih sledi ali dokumentacije in ker sta njihova preglednost – oziroma dostopnost analizi – neločljivo povezana s pojavom samih besed, z jezikom, ki je dovolj podoben našemu, da omogoča smiselno primerjavo, se vsak poskus oblikovanja dokončne časovnice ali razlage njegovega razvoja onkraj tega pogoja primerljivosti nujno šteje za spekulativen. Zgodovinski jezikoslovci so se tega vprašanja lotili na več načinov: