Zvok padanja ( In die Sonne schauen , Nemčija, 2025, 149 min.)
Odmaknjena kmetija v severni Nemčiji. Njeni zidovi že več kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam živeli. Film spremlja štiri dekleta iz različnih časovnih obdobij, od začetka 20. stoletja do danes, katerih življenja se začnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada žirije v Cannesu.
Režija: Mascha Schilinski
Scenarij: Mascha Schilinski, Louise Peter
Fotografija: Fabian Gamper
Glasba: Michael Fiedler, Eike Hosenfeld
Montaža: Evelyn Rack
Igrajo: Hanna Heckt (Alma), Lena Urzendowsky (Angelika), Laeni Geiseler (Lenka), Lea Drinda (Erika), Susanne Wuest (Emma), Luise Heyer (Christa), Florian Geißelmann (Rainer), Greta Krämer (Lia), Claudia Geisler-Bading (Irm), Zoë Baier (Nelly), Konstantin Lindhorst (Uwe), Gode Benedix (Max), Bärbel Schwarz (Berta), Lucas Prisor (Hannes), Filip Schnack (mladi Fritz), Martin Rother (odrasli Fritz), Andreas Anke (Albat), Liane Düsterhöft (Frieda)
Produkcija: Studio Zentral (Nemčija), ZDF/Das kleine Fernsehspiel (Nemčija)
Festivali, nagrade: Cannes 2025: nagrada žirije (ex aequo s filmom Sirat Oliverja Laxa); Chicago 2025: srebrni hugo za najboljšo režijo, srebrni hugo za najboljši zvok; Hamptons 2025: nagrada zlata morska zvezda – posebna omemba za najboljši igrani celovečerec; Stockholm 2025: nagrada za najboljšo režijo; Atene 2025: nagrada za najboljši film; Bavarske filmske nagrade 2025: nagrada za najboljšo režijo, nagrada za najboljšo filmsko fotografijo; Nemške filmske nagrade 2026: nagrada za najboljši celovečerni film, nagrada za najboljšo stransko igralko (Lena Urzendowsky), nagrada za najboljšo režijo, nagrada za najboljši scenarij
Distribucija: Fivia – Vojnik
Odziv občinstva: presenetljivo množično naklonjen, z nekaj malega zelo nenaklonjenimi ocenami
Odziv kritike : zelo visoke ocene
Žanr: zgodovinska vojaška drama
Zanimivosti
V enem izmed pogovorov je avtorica Mascha Schilinski razkrila, kako se je pričela razvijati zamisel za njeno sijajno delo. Z redno sodelavko, soscenaristko Louise Peter, sta se pogosto dobili in se skupaj odpravili na krajše ali daljše izlete, med katerimi sta premlevali možne nastavke za zgodbo, ki bi jo v končni fazi pretvorili v filmske podobe. Tako ju je nekega poletja zaneslo globoko na podeželje, v odročno regijo Altmark, kjer sta naleteli na zapuščeno kmetijo, v kateri ni živel nihče že celih petdeset let. Že samo med prehajanjem iz ene sobe v drugo se jima je zazdelo, kakor da se z vsakim korakom spuščata vse globlje v preteklost. Nekdanje življenje te hiše in njenih prebivalcev je postajalo z vsakim korakom vse bolj otipljivo. Odkrivali sta namreč posamezne indice, kot na primer odloženo žlico, majceno ogledalo na steni ene izmed spalnic, ob vratih, na nizki polički krtačo … Vse dokler na steni ene izmed sob nista zagledali fotografije treh žensk, stoječih sredi dvorišča in strmečih neposredno v kamero. Takrat se je v njiju sprožil hudournik vprašanj, povezanih z življenjem fotografiranih žensk. Z iskanjem odgovorov sta pričeli sestavljati scenarij dela, ki se bo čez čas razvil v projekt Zvok padanja .
Zgodba
Deklica Alma v začetku 20. stoletja na kmetiji v regiji Saksonija – Anhalt na severovzhodu Nemčije opazuje nenavadno tradicijo svoje družine. V oči ji še posebej padejo fotografije mrtvih. Na eni je namreč oseba, ki ji je precej podobna. Nekaj desetletij zatem Erica razvije morbidno prevzetost s stricem Fritzem in njegovo amputirano nogo ter si predstavlja sebe kot amputiranko. Še nekaj desetletij pozneje srečamo Angeliko, najstnico, ki dela na kmetiji ter je razpeta med zlorabe strica Uweja in simpatije, ki jih do nje goji bratranec Rainer. In spet pozneje v današnjem času se Lena spoprijatelji z nenavadnim dekletom, ki ji je umrla mama. Štirih deklet ne povezuje samo kmetija, na kateri živijo, temveč tudi občutek, da se s starih fotografij zrcalijo usode, ki so si bolj podobne, kot bi si upale pomisliti.