Izvajalec: Doc. dr. Evgen Benedik, Jan Grilc
Pozitivnega učinka uravnotežene prehrane v obdobju prvih 8000 dni življenja ne opažamo le v otroštvu, temveč tudi pozneje v življenju posameznika, kar imenujemo presnovno ali prehransko programiranje. Prehrana v prvih 8000 dneh življenja je ena izmed ključnih komponent, s katero lahko vplivamo na naše zdravje in potencialno podaljšamo življenjsko dobo. Vedno bolj se zavedamo, da so zdrave prehranske navade in zdrav življenjski slog v obdobju pred nosečnostjo (za ženske in moške), med nosečnostjo, med dojenjem in vse do drugega leta otrokovega življenja (prvih 1000 dni) ter vse do začetka odraslosti (prvih 8000 dni) ključnega pomena za naše zdravje. Predvsem v prvih 1000 dneh sta razvijajoči se plod in dojenček najbolj občutljiva na zunanje vplive, tako dobre kot slabe. V tem obdobju je tako imenovana razvojna plastičnost največja, kar nam daje zmožnost biološkega prilagajanja svetu, v katerega se rodimo. Prenatalno prilagajanje na neugodne razmere nam sicer kratkoročno navadno pomaga (npr. preživetje plodu ob zmernem pomanjkanju hrane), v kolikor pa se prenatalno in postnatalno okolje ne ujemata, lahko prilagoditve ploda ogrozijo njegovo poznejše zdravje in razvoj. Nova spoznanja o razvojni plastičnosti in prehranskemu programiranju dokazujejo, da ima lahko prehrana v prvih 8000 dneh vseživljenjske učinke. Otroci od svojih staršev ne podedujejo le genov in navad, temveč tudi negenomske spremembe, ki lahko vplivajo na zdravje in s tem na življenjsko dobo posameznika. Izpostavljenost stresnim situacijam in pomanjkanju hranil v kritičnem obdobju razvoja dolgoročno vpliva na razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Nekoč je veljalo, da so bolezni, kot so koronarna srčna bolezen, možganska kap, sladkorna bolezen tipa II in rak posledica izključno prehranskih navad in življenjskega sloga odraslih. Dandanes je znano, da so omenjene bolezni povezane tudi s procesi in izkušnjami, ki se pojavijo v nosečnosti in otroštvu. Podrobno razumevanje obsega in načina, kako prehrana v zgodnjem otroštvu vpliva na proces odraščanja in staranja, nam bo omogočilo razvoj novih in učinkovitejših pristopov za izboljšanje zdravja in podaljševanje življenjske dobe.
Doc. dr. Evgen Benedik je univ. diplomirani inženir živilske tehnologije. Je ustanovitelj in lastnik Inštituta za prehransko programiranje v okviru katerega se posveča predvsem raziskovanju in prevajanju znanosti končnim uporabnikom in sicer bodočim staršem, nosečnicam, doječim materam in otrokom. Ima bogate izkušnje na področju prehranskega svetovanja in raziskovanja vpliva prehrane na človeka. Njegovo delo je odmevno tako doma, kot v tujini. Pogovor bo povezoval radijski voditelji Jan Grilc.
Organizator: Znanost na cesti, MKK
Obveščanje o dogodkih