Izvajalec:
Živa knjižnica je dogodek namenjen premagovanju predsodkov. Tokrat bomo nagovorili predsodke do žensk iz znanstvenih, tehnoloških in inženirskih področij. Pogovorili se boste lahko s programerkami, znanstvenicami, elektro inženirkami, strojnicami … in se seznanili z izzivi, ki so jih premagale na svojih poteh.
Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica, le da “knjige” govorijo, saj gre za ljudi z zanimivimi zgodbami, izkušnjami in pogledi na svet, ki so jih pripravljeni deliti z bralci. »Knjigo« si lahko izposodite za pol ure in izkoristite prednost pogovora na štiri oči, kjer lahko vprašate vse, kar vas zanima.
Posebej vabimo srednješolce in osnovnošolce višjih razredov, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o svojih poklicnih poteh in vse, ki bi želeli prispevati k premagovanju spolnih stereotipov v osebnih in poklicnih okoljih.
Tokrat bomo živo knjižnico izvedli v okviru Evropskega izziva – Tehnofobija ni za ženske.
Več o izzivu Tehnofobija ni za ženske
Žive knjige bodo:
Špela Jug
procesna tehnologinja na enoti Trdni izdelki v podjetju Lek
Špela Jug je študij zaključila z izdelavo magistrske naloge, ki je obravnavala v današnjem času zelo aktualno tematiko – pripravo ter spremljanje učinkovitosti mRNA-cepiv proti nalezljivim boleznim. Zaposlena je kot procesni tehnolog v farmacevtskem podjetju Lek, kjer je z izboljšavo in optimizacijo procesa tabletiranja hitro pridobila zaupanje in spoštovanje kolegov. Motivirajo jo novi in predvsem zahtevni izzivi, ki jo skozi delo pripeljejo do novih znanj.
»Menim, da sem najboljši vzor dekletom takrat, ko dokazujem, da sem lahko v vsakem opravilu oziroma nalogi enakovredna moškim. Že tekom svoje vzgoje sem videla, da delitev na ženska in moška opravila ne obstaja. Meje obstajajo le tam, kjer jih narišemo sami.«
Katja Popovič
inženirka strojništva
Katja Popovič je razvojna inženirka v podjetju EKWB. Po izobrazbi je magistrica inženirka strojništva, pri svojem delu pa skrbi za razvoj novih izdelkov na področju hlajenja računalniških komponent – to zajema 3D modeliranje, numerične simulacije fluidov in prenosa toplote, tehnologijo in vzorčenje. Delo ji dnevno prinaša izzive, iz katerih se vedno nauči kaj novega. S svojim delom pa želi narediti nekaj dobrega tudi za družbo in soustvarjati boljšo prihodnost za človeštvo ter olajšati življenje ljudem. V poklicu, ki ga opravlja, je pomembno, da človek rad rešuje probleme, je pogumen, ambiciozen, se loteva novih izzivov, je prilagodljiv, do svojega dela pa mora čutiti strast. Seveda mora imeti znanje s področja, ki ga opravlja, tega pa mora prenesti v prakso in ga povezovati tudi z znanji iz drugih področij. Meni, da so izkušnje sicer pomembne, večjo težo pa pripisuje želji po znanju, strasti do dela, motivaciji, sledenju trendom. »Stvari se v industriji vedno bolj spreminjajo, prihajajo nove tehnologije. Z vsakim projektom se naučimo nekaj novega,« pove. »Največji izziv v strojništvu je pomanjkanje časa. Imam namreč še veliko neuresničenih idej. Želim si novih projektov, novega znanja, ampak na žalost za vse ni časa,« še doda Katja Popovič. V prostem času si rada privošči pohode v naravo s psičko, bere, slika, vrtnari in izvaja jogo.
Dijana Makivić Grilc
napovedovalka cen energije
Višja tržna analitičarka v podjetju GEN-I.
Dijana Makivić Grilc je višja tržna analitičarka na področju cen električne energije v podjetju GEN-I. Vodi ekipo zaposlenih, ki v regijah južne in osrednje Evrope napoveduje gibanje cen električne energije s pomočjo scenarijskihfundamentalnih simulacij. Pri tem upošteva vse, kar je pomembno za oblikovanje cene elektrike – od vremenske napovedi temperatur zaradi odjema, napovedi vetra in osončenja zaradi proizvodnje, do cen goriv različnih tehnologij proizvodnje.
»Ženske smo lahko izjemno uspešne na najrazličnejših področjih, zato si prizadevam spodbuditi več mladih deklet za pot po naravoslovnih vodah.«
Saša Vrhovec Hartman
forenzičarka na lovu za zločinci
Saša Vrhovec Hartman pravi, da se je že med študijem in po njem pogosto soočala s kariernimi potmi v neznano, saj je bila mlada raziskovalka na Inštitutu za Biofiziko, po doktoratu pa je pot nadaljevala na Kemijskem inštitutu v Odseku za mikrobno biologijo in nanobiotehnologijo. Kljub izredno dinamični službi jo je vedno bolj začela zanimati forenzika. Danes je kriminalistični izvedenec, deluje kot daktiloskopinjana Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve.
Saša preučuje prstne odtise in sledi ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. S stereotipi o ženskah v moških poklicih se ne strinja, saj je prepričana, da ni razloga, da posameznik ne bi stremel k cilju, če ga vodi strast. Mladim dekletom, ki razmišljajo o tehničnem poklicu sporoča, naj se ne ozirajo na mnenja drugih: »Ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi to, kar te veseli.«.
Jasna Hengović
programerka protonske terapije
Jasna Hengović je razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab, kjer dela na najsodobnejših projektih. S sodelavci razvija in integrira programsko ter strojno opremo za najbolj zahtevne, natančne in napredne sisteme na svetu, kot so ITER, ESA, CERN, ALMA ipd. Najbolj ponosna je na razvoj programske opreme, ki omogoča bolnišnicam boljše zdravljenje raka, in sicer s t. i. protonsko terapijo – ta obeta znatno bolj učinkovito zdravljenje rakastih obolenj z manjšim negativnim vplivom na organizem kot obstoječe kemoterapije.
Jasna zaradi osebne izkušnje, ko je v osnovni šoli niso sprejeli v računalniški krožek, kjer ni bilo prostora za dekleta, svoje poslanstvo vidi v spodbujanju deklet k inženirskim poklicem. Zdi se ji, da so pri tem zelo pomembni vzorniki: »Dekleta bi morali že v šoli začeti spodbujati k razmišljanju, da je inženirstvo delo, ki ga lahko opravljajo. Vzorniki so pri tem ključni. Vsi potrebujemo zaveznike, da dosežemo enakost in vključenost ter hkrati raznolikost, ki jo iščemo v industriji.«.
Eneja Osterman
doktorat iz strojništva
Eneja Osterman je projektna vodja na področju energetskih rešitev v podjetju Interenergo. Je doktorica tehničnih znanosti s področja strojništva, v želji po iskanju novih izzivov pa se je po zaključku doktorata preusmerila v gospodarstvo. V strojništvo jo je gnala želja po znanju, ki ga lahko praktično apliciraš. Danes njeno delo obsega predvsem vodenje projektov za implementacijo energetskih rešitev z namenom zmanjšanja rabe energije. Ti so precej zahtevni in zato pogosto potrebujejo veliko mero inovativnosti: »Ne smeš se ustrašiti izzivov, saj inženirstvo so izzivi. Svoje znanje moraš umestiti v širši kontekst.«
Eneji največji izziv predstavljajo znanja s področja mehkih veščin, ki jih je tekom izobraževanja pogrešala v študijskem procesu. Velik pomen vidi v raznolikosti delovnih timov: »Ženske s svojo energijo dodamo nove ideje, vidike in dinamiko v ekipe podjetij.«
Anita Mikulič
diplomirana komunikologinja in socialna delavka, dela tehnično delo v eni od večjih IT podjetij
Vedno je bila bolj naravoslovno usmerjena, vendar se je po srednji šoli odločila, da bo študirala komunikologijo na FDV-ju in Socialno delo na Visoki šoli za socialno delo. Obštudijsko delo jo je pripeljalo v marketinške vode in te v IT panogo. Ko so v podjetju marketinški oddelek ukinili, se je morala odločili, ali bo pot nadaljevala v bolj prodajnih ali v bolj tehničnih vodah. Pridružila se je ekipi tehničnih pregledovalcev v oddelku "Poslovne prakse", kjer zelo uspešno opravlja svoje delo. Zadolžena je za tehnični pregled ponudb za določen segment izdelkov. V prostem času uživa v naravi in skupinskih športih z žogo. Je rojena organizatorka, iskalka ravnotežja med delom in prostim časom ter požiralka knjig.
Ina Čarić
inženirka strojništva, učiteljica
Ina Čarić je že kot otrok rada »šraufala«. Mami sicer ni bilo preveč všeč, da so njene punčke le igračke, ki so upravljale z avtomobilčki, sta se pa z očetom pri tem nadvse zabavala. V osnovni šoli je imela najraje tehniko in fiziko. Navduševalo jo je naravoslovje. Kot študentka je učila tehniko in odkrila svojo drugo ljubezen. Poučevanje. Končala je podiplomski specialistični študij strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in pridobila nazivspecialistka gospodarjenja z energijo. Pred tem je diplomirala na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, na visokošolskem strokovnem študiju, smer Energetsko in procesno strojništvo. Ker rada uči, si je pridobila še pedagoško in andragoško izobrazbo. V vzgoji in izobraževanju je zaposlena že skoraj 30 let. V zadnjem letu je končala tudi dokvalifikacijo za delo z otroki s posebnimi potrebami. Ljubezen do strojništva, poučevanja in dela z otroki s posebnimi potrebami, je združila v svoji sedanji službi na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Tam poučuje strokovne predmete na srednji šoli za strojništvo.
Bojana Kenda
programerka, ki je tudi anglistka in literarna komparativistka
Bojana Kenda je leta 2010 diplomirala iz primerjalne književnosti in angleškega jezika s književnostjo z diplomskim delom, v središču katerega so bili zgodnji romani Salmana Rushdieja in njegov pristop k pojmovanju zgodovine in pripovedi v kontekstu samo-identitete. Kljub veselju do literature je zadnja leta študija čutila pomanjkanje stika z znanstveno-naravoslovnim svetom, zato se je po enoletnem premoru po diplomi, med katerim je krajši čas poučevala angleščino na srednji šoli, odločila za ponovni vpis dodiplomskega študija, tokrat na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala na temo paralelizacij algoritmov za procesiranje slik. Danes dela v telekomunikacijskem podjetju, kjer razvija nova orodja za čim hitrejše, zanesljivejše in učinkovitejše izvajanje avtomatskih testov programske opreme omrežnih naprav.
Tjaša Bevc
inženirka laboratorijske biomedicine
Za študij laboratorijske biomedicine sem se odločila, ker sem zelo radovedna oseba in me je od nekdaj zanimalo, kako stvari delujejo, kako so sestavljene in kaj na njih vpliva. Oče je z menoj preživel veliko časa in mi razlagal delovanje naprav, me učil, kako se kaj popravi in potešil mojo radovedno žilico. Vedno me je posebej zanimala mikrobiologija, iz katere sem tudi diplomirala, vendar me je moja karierna pot vodila v kemijski laboratorij, kjer vsak dan pregledujem različne produkte nafte.
»Veliko mi pomeni dobrodelnost. Sem vodja projekta Projekt hobotnica, v okviru katerega kvačkamo majhne hobotnice za nedonošenčke. To so edine igračke, ki jih imajo lahko pri sebi, saj jih lovke pomirjajo in tako tudi hitreje napredujejo. Delo za in z otroki me izredno veseli in dopolnjuje. Seveda me zanimajo različne stvari in v resnici še vedno iščem, kaj bom, 'ko bom velika'. Trenutno sem inženirka v kemijskem laboratoriju, vendar vedno iščem načine, da zrastem in se naučim kaj novega. Trenutno se spogledujem z spletnim marketingom.«