Poklicno delovanje Maje Simoneti temelji na tridesetletnih izkušnjah s prostorskim načrtovanjem v praksi, ki jih je v zadnjih letih prenesla in nadgradila v svetovanje in zagovorništvo javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja, pri čemer ji je uspelo načrtovalske izkušnje povezati z razvojem novih praks in aplikativnim raziskovanjem. Z obsegom svojega delovanja in angažiranostjo je bistveno zaznamovala in pripomogla k uveljavitvi krajinske arhitekture kot stroke, hkrati pa s tem utrla pot novejšim generacijam v krajinski arhitekturi in drugih strokah, med drugim s pedagoškim delom na več fakultetah.