drama, Malta, Nemčija, Katar, 2026, 108 min
režija: Alex Camilleri
igrajo: Michela Farrugia, Nenu Borg, Michael Azzopardi, Frida Cauchi
Mar je po smrti svoje odtujene matere odločena, da bo kar najhitreje prodala tri podedovane parcele in končno zapustila Malto. Med vožnjo po otoku spozna 80-letnega Nenuja, mojstra tradicionalne malteške glasbe, pri kateri si dva pevca v improviziranem besednem dvoboju izmenjujeta duhovite zbadljivke. Medtem ko se Mar vse bolj potaplja v barvito izročilo domovine, se med preteklostjo in sedanjostjo spleta nepričakovana vez.
Režiserjeva beseda: Ko sem začel pripravljati ta film, sem iskal občutek pripadnosti. Zdi se mi, da danes mnogi ljudje, zlasti mladi, obupno hrepenijo po skupnosti. Srečanje Mar in Nenuja [ko v avtomehanični delavnici prvič skupaj pojeta għano] se po mojem mnenju dotakne nečesa precej pomembnega, nečesa, kar čutimo povsod po svetu. Prizor izraža izgubo solidarnosti, skupnosti in tovarištva. /…/ Ko sem prvič vstopil v bar, kjer so starejši moški peli to glasbo, so me navdušeno sprejeli, čeprav me sploh niso poznali. Pomislil sem, da bi bilo res čudovito, če bi lahko vsaj delček tega prenesel na filmsko platno in posredoval gledalcem. Malta je od nekdaj znana po gostoljubju in velikodušnosti; mislim, da je to v ljudeh. /…/ Għana ima nekoliko slab sloves in je bila potisnjena na rob družbe. Gre za precej subkulturno zvrst, ki jo pogosto izvajajo pripadniki delavskega razreda. Čeprav je njena umetniška vrednost široko prepoznana, v resnici velja za precej ‘nizko’ obliko umetnosti. To sem sprejel kot izziv. /…/ Mantra, ki sem jo ponavljal svoji ekipi, je bila: ‘Għana nas potrebuje.’