Srčno vabljeni na večplasten dogodek, kjer se bo na predvečer 195. obletnice rojstva Gustava Ipavca dediščina znamenite šentjurske družine nežno dotaknila sveta zvoka in njegove zdravilne moči. Osrednji del srečanja bo posvečen zvočni kopeli, ki bo ustvarila prostor za globinsko sprostitev.
Vstopnina: 15 EUR, dijaki in študentje ter upokojenci 10 EUR.
Predprodaja do vključno srede, 12. 8.: 12 EUR, dijaki, študentje in upokojenci 8 EUR. Prijavnica : https://forms.gle/uSyQ5nthEU3zuzJQ7
Dogodek v okviru Šentjurskega poletja 2026 sofinancira Občina Šentjur.
VEČ O DOGODKU
V zgodovinskem okolju zgornjetrške Ipavčeve hiše ima zvok posebno mesto, kar Šentjurčani in širša javnost dobro pozna.
Manj znano dejstvo je, da je ravno Ipavčeva hiša pomembna točka tudi v zgodovini terapevtskega dela z glasbo. Tu je bilo namreč tudi prizorišče prvih glasbenih terapij , ki jih je za lajšanje bolečin pacientov Franca Ipavca izvajala njegova soproga Katarina, ko je igrala klavir in harfo.
Zato ta prostor naravno vabi k ponovnemu raziskovanju blagodejne moči zvoka. Dogodek na vrtu Ipavčeve hiše bo povezal zgodovinsko izročilo in sodobne prakse zvoka ter ustvaril prostor, kjer se preteklost in sedanjost srečata v harmoniji.
Na predvečer 195. obletnice rojstva Gustava Ipavca , ki je med drugim uglasbil znameniti napev Slovenec sem, bomo pod Ipavčevo lipo znova slišali to skladbo. Zapela jo bo Doroteja Vrbanova , ki prihaja iz iste hiše, kjer se je rodil tudi avtor nesojene slovenske himne: Jakob Gomilšak – Vrbanov .
Na klavirju jo bo spremljala Anika Rajh , ki je z najvišjimi ocenami nedavno zaključila osnovno šolo v Dobju in Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur. Bodoča dijakinja Gimnazije Celje - Center in Glasbene šole Celje bo prireditev tudi povezovala.
Osrednji del večera bo namenjen zvočni kopeli, ki jo bosta izvedla Tjaša Cepuš in Boštjan Sanič . Obiskovalcem bosta povedala več o blagodejni moči zvoka, predstavila pa bosta tudi instrumente.
Zgodovinski in siceršnji kontekst dogodka, ki povezuje preteklost s praktično izkušnjo sedanjosti, bo predstavil lokalni turistični vodnik in organizator večera, direktor Zavoda Srčni preboji, Bogdan Rahten .
VEČ O OSREDNJIH AKTERJIH VEČERA
Novopečena Šentjurčanka Tjaša Cepuš je zvočna alkimistka in aurasound terapevtka iz Celja, ki že skoraj dve desetletji ustvarja zvočne prostore ter raziskuje vibracijo, energijo, glas in terapevtski zvok. Sodeluje z glasbeniki, plesalci in likovnimi ustvarjalci ter prepleta zvok in gib v edinstvene celostne izkušnje.
Ustvarja kristalne zvočne pokrajine, ki vabijo v sprostitev, jasnost in notranji navdih. Močno jo navdihujeta narava in morje, posebej povezovanje s kiti in delfini, ki jo spominjajo na modrost, igrivost in povezanost vsega živega.
Boštjan Sanič iz Vipavske doline je raziskovalec zvoka, vizionar in izvajalec zvočnih kopeli ter intuitivne glasbe. Z gongi, tolkali in drugimi holističnimi instrumenti ustvarja prostore, kjer zvok postane most do sprostitve, zavedanja sebe in dviga zavesti. Vodi zvočne meditacije, energijske seanse ter delavnice žensko‑moške energije, pri čemer verjame, da zvok presega besede in odpira prostor resnične povezanosti.
Umetniško ime Zvok Srca odraža njegovo pot – delovanje iz srca, ki ustvarja polje topline, ritma in lepote bivanja.
Doroteja Vrbanova je glasbenica, umetnica in terapevtka. V svojem delu raziskuje glas, zvok, prisotnost in prostor med umetnostjo ter človeško izkušnjo. Ustvarja avtorsko glasbo, performanse, delavnice in vodi terapevtske procese, ki povezujejo ustvarjalnost, telo in notranje doživljanje. Njeno delo temelji na občutku za atmosfero, odnos in avtentičen izraz.
Spomladi je luč sveta ugledal video njene pesmi Brez besed
Bogdan Rahten je ustanovitelj Zavoda Srčni preboji, kjer združuje dejavnosti, namenjene prebujanju človekovega najglobljega bistva – tako na ravni vrednot kot v odnosu do prostora, v katerem živimo.
Je varuh Vilinske doline , prostora senzibilizacije in subtilnega zaznavanja, kjer vodi celostna doživljajska srečanja za manjše skupine, ki si želijo pristnega, iskrenega stika z naravo in sabo.
V Šentjurju je aktivno deloval pri mladinski organizaciji, literarnem društvu, košarkarskem klubu in lokalnih medijih. V zadnjih dveh letih je poskrbel za označbi lipe slovenske državnosti in lipe mesta Šentjur.
Pred dvema letoma je opravil tudi izobraževanje za lokalnega turističnega vodnika, kar je še pripomoglo k poznavanju mnogih zgodb in prostora Šentjurja in Kozjanskega.