Zapor teater cerkev je plesna predstava in film v enem. Če je plesna predstava končni produkt, ki občinstvu vselej nekoliko zakrije pogoje svojega nastanka, Kejžar tokrat obrne perspektivo in nas s filmom kot elementom koreografije odpelje natanko v ozadje, kjer ples šele nastaja.
Zgodba gre takole: umetnik išče prostor za svoj studio. Najde ga v stavbi nekdanjega zapora in nekdanjega gledališča in nekdanje cerkve. V stavbi je že nekaj umetnikov. Ni pa pogodb, vse skupaj je bolj ali manj ilegalno. Če bi prostor zaskvotali, si ga resnično prisvojili, bi lahko tam nastala zanimiva umetniška scena. Ampak oblasti, birokracija, kapitalisti imajo drugačne načrte in si že manejo roke. Za umetnika prostor ustvarjalnosti in miru se nenadoma spreobrne v prekinitev in prepoved.
Matej Kejžar v filmu splete vez med osrednjimi silnicami sodobne kapitalistične in avtoritarne družbe: umetnost se sreča s potencialom prostora, ki ga zamejuje država v službi kapitala. Pred nami je dokument o minljivosti, večplastni prekarnosti in vztrajnem boju za svobodo umetniškega delovanja.