Stalna razstava Slovenski izgnanci 1941–1945 ponuja vpogled v obdobje druge svetovne vojne, ko je nemški okupator v okviru mnogovrstnih raznarodovalnih ukrepov grad Rajhenburg preuredil v največje taborišče za izgon slovenskega prebivalstva. Del okrutnega načrta okupacijske oblasti je bil z namenom zatrtja odpora in partizanskega gibanja tudi izgon sorodnikov partizanov in ubitih talcev. V avgustovski akciji l. 1942 je tako brez staršev ostalo okoli 600 otrok. Mlajši z dobro rasno oceno so bili predani tudi v domove organizacije Lebensborn, kjer so bili na voljo za posvojitev.
Letošnji dan izgnancev bomo obeležili s strokovnim vodstvom dr. Monike Kokalj Kočevar, kustosinje Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in soavtorice razstave o izgnancih, nato pa si bomo ogledali dokumentarni film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna ene najbolj uveljavljenih slovenskih režiserk in dokumentaristk Maje Weiss .
Celovečerni dokumentarec portretira zgodbo štirih otrok, ki so bili med vojno ukradeni primarnim družinam in vključeni v zloglasni rasni program. Najnovejše delo režiserke je vsebinsko nadaljevanje filma Banditenkinder – Slovenskemu narodu ukradeni otroci iz l. 2014. Prvi slovenski dokumentarec, ki ima v celoti koloriran arhiv, je nastajal tri leta in je bil posnet v petih državah. Uporabljeno gradivo je bilo pridobljeno iz nacionalnih zgodovinskih arhivov in albumov nastopajočih.
18.00 Slovenski izgnanci 1941–1945 , dr. Monika Kokalj Kočevar, strokovno vodstvo
18.30 Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, projekcija filma
V spomin na prvi transport izgona 7. junija 1941 ta dan od leta 1971 zaznamujemo kot dan slovenskih izgnancev. Dan je tudi praznik Mestne občine Krško, ki ga obeležuje kot spomin na prve padle krške borce in vrnitev izgnancev v domovino. Fotografiji: Slovenski izgnanci 1914–1945, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prizor iz filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna .