Zajčji nasip ( Zečji nasip , Hrvaška, Slovenija, Litva, 2025, 88 min.)
Zgodba o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju. Nagrada Kinotripove mladinske žirije na Liffu in štiri nagrade na festivalu v Pulju.
Režija: Čejen Černić
Scenarij: Tomislav Zajec
Fotografija: Marko Brdar
Glasba: Domas Strupinskas
Montaža: Slaven Zečević
Igrajo: Lav Novosel (Marko), Andrija Zunac (Slaven), Leon Grgić (Fico), Franka Mikolaci (Petra), Tanja Smoje (Vanca), Alma Prica (Alenka), Filip Sovagović (Franjo), Luka Baskarad (Ivan), Rada Mrksić (babica)
Produkcija: Kinorama (Hrvaška), Perfo Production (Slovenija), Tremora (Litva)
Festivali, nagrade: Pulj 2025: zlata arena za najboljšo glasbo, zlata arena za najboljši zvok, zlata arena za najboljšega stranskega igralca, zlata arena za najboljšega debitanta; Berlin 2025; Liffe 2025; London 2025 (BFI)
Distribucija: Fivia – Vojnik
Odziv občinstva: ne množičen, a izrazito naklonjen
Odziv kritike: skromen, a povečini izrazito pozitiven
Žanr: drama
Zanimivosti
Ko je Čejen Černić svoje delo predstavljala na festivalih v tujini, so jo številni spraševali, kaj pravzaprav pomeni ta zajčji nasip in kakšno simbolno vlogo odigrajo poplave. Pojasnila jim je, da je bila umestitev zgodbe na hrvaško podeželje predvidena že od vsega začetka. Ko pa so se lotili iskanja primerne lokacije, so ugotovili, da imajo resnično številne vasi na hrvaškem podeželju težave s poplavami. Sama je bila nad možnostjo, da zgodbo umestijo v eno takih vasi, navdušena, saj je voda zanjo močan simbol čustev, ki nas z vseh strani oblivajo in pred katerimi tudi sami zelo pogosto postavljamo nasipe ali zato, da bi jih speljali v želeno smer, ali pa zato, da se pred njimi povsem ubranimo. Čejen Černić je tudi opozorila, da tovrstne nasipe gradi večina njenih likov: Marko ga ustvarja okrog sebe, njegova mama okoli družine, ki jo hoče zaščititi pred napadi od zunaj, vaška skupnost pa zato, da bi se zaščitila pred zunanjo nevarnostjo. Ob tem je avtorica vse nas, gledalce, še prav posebej pozvala in opozorila, naj bomo pozorni na dve stvari: na radijska poročila (ugotovili bomo, da nam sporočajo nekaj, česar resnično ne bi pričakovali) ter na motiv zajcev, ki nosijo lastni simbolni pomen.
Zgodba
Marko živi na hrvaškem podeželju s starši in bratom Fićem. Je vzoren sin, uspešen tekmovalec v polaganju rok, pomaga očetu v avtomehanični delavnici in hodi s priljubljenim dekletom Petro. Dela vse, kar se od njega pričakuje. Njegovo ustaljeno življenje pa v temeljih zamaje vrnitev dobrega prijatelja iz otroštva, Slavena, ki se je vrnil zaradi nedavne smrti očeta. Ob njegovem prihodu Marka preplavijo silovita in nasprotujoča si čustva: jezen je in prizadet, saj se spomni, da se Slaven ob nenadnem odhodu še poslovil ni in prav tako ni pojasnil, zakaj je odšel; a hkrati je tudi vznemirjen in vesel, saj mu je bil Slaven resnično blizu. Zaradi vsega tega prične Marko zapostavljati svoje dekle Petro, zaradi česar je njun odnos vse bolj konflikten, temni oblaki pa se zbirajo tudi nad njegovo udeležbo na turnirju v polaganju rok. V zraku je čutiti negotovost, ki jo prinaša grožnja poplav. In v takem ozračju prično vsi graditi svoje nasipe: eni zato, da bi se ubranili naraslih voda, drugi pa zato, da bi se zaščitili pred poplavo čustev …