Mladi, idealistični Valentin dokumentira svojo dvoletno pot proti vzhodu iz Avstrije – štopiranje, spanje na kavčih neznancev in pod odprtim nebom.
Globoko v iranskih gorah nepričakovano sreča eno zadnjih nomadskih družin. Sprva je komunikacija mogoča le z gestami. Kljub jezikovni oviri se razvije globoka vez. Skozi skupno migracijo Valentin dobi vpogled v izginjajoči svet, ujet med stoletno tradicijo, privlačnostjo sodobnega sveta in zatiralskim režimom.
Vizumske omejitve Valentina prisilijo k odhodu, a ga fascinacija nad nomadsko družino nikoli ne pusti. Odločen, da bo družino ponovno našel, se tri mesece pozneje vrne. Tokrat se mu pridružita dva iranska prijatelja in prvič postane mogoč pravi pogovor. Dolgo pričakovani dialog se razplete na načine, ki jih ni nikoli pričakoval.