Jostov očarljiv neodvisni celovečerec o umetnosti, denarju in osamljenosti na Manhattnu je v cinemaskopu lepo posnel Jost sam, medtem ko je Jon A. English poskrbel za njegovo čudovito bigbandovsko jazzovsko glasbeno podlago, ki spominja na Gila Evansa. Film lahko obravnavamo kot nekakšen pendant k Jostovemu zgodnejšemu delu Nasmejani Rembrandt , ki prikazuje nekatere njegove prijatelje in znance skozi nekajmesečno obdobje v San Franciscu. Glavni liki v filmu Vsa Vermeerjeva dela v New Yorku so tri mlade ženske, ki si delijo prostorno stanovanje – Emmanuelle Chaulet (iz Rohmerjevega Prijatelja moje prijateljice ), Katherine Bean in Grace Phillips –, in borzni posrednik z Wall Streeta (Stephen Lack), ki obožuje Vermeerjeva dela v Metropolitanskem muzeju. Kot v ostalih Jostovih celovečercih ima zgodba eliptično strukturo. Zdi se, da ga bolj zanima pričarati kraj, čas in milje kot pa dramatično oblikovati zgodbo, a je v njej še vedno veliko lirične strasti in drame – v zvokih, podobah in likih samih. Ta mojstrovina o denarju, ljubezni in umetnosti je danes, več kot tri desetletja po svojem nastanku, videti še boljša. (Jonathan Rosenbaum)