Zajčev Voranc je poetična drama, ki preigrava arhetipe slovenske vaške skupnosti – molčeča, delavna mati, trmasti, zapiti oče ter uporniški sin, ki se želi izviti iz primeža tradicionalnega življenja staršev. Osrednji konflikt je ravno v razmerju med očetom in sinom. Razpadajoča kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato odide od doma in se pridruži partizanom. Njegovi starši pa ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod.