Gananath Obeyesekere, šrilanško-ameriški antropolog in etnograf se je z vozlasto spriljetimi lasmi po naključju srečal leta 1973 v Kataragami, večverskem romarskem središču na jugovzhodu Šrilanke, kamor je redno zahajal na vsakoletni julijski festival in tam opazoval različne romarje, ekstatike, mistike, spokornike in navadne ljudi vseh ver z vseh koncev dežele, ki tam častili velikega boga Kataragamo (tj. hinduističnega Skando) in se družili. Dolge vozlaste pramene je nosila ena od hodkinj čez ogenj, ki je v ekstazi plesala pred bogom blizu Kataragamine kapele. Avtorju je doživetje tega etnografskega utrinka pomenilo veliko več od zgolj dejstva, da so v Kataragami takrat že bile dodobra uveljavljene ekstatične duhovnice in verske inovatorice ter inovatorji, ki so uprizarjali za tisti kraj in (primarno budistično) okolje dokaj nove in nenavadne verske prakse, kot so hoja po žerjavici, prebadanje delov telesa, obešanje za kavlje skozi kožne gube ipd. V vozlastih laseh in drugih kulturnih elementih te nenavadne skupine hinduistično navdahnjenih in Kataragami predanih ekstatikinj in ekstatikov je videl osebne simbole, ki na eni strani izhajajo iz privatne sfere, fantazij in globokih motivov njihovih nosilcev, na drugi pa so tudi uspešno integrirani med javne simbole kataragamske kulture in širše šrilanško-budistične verske krajine.
Rezultat je briljantna, s psihoanalizo zgodnjega Freuda prepojena etnografija sedmih sogovornic in dveh sogovornikov, ki izriše preplet med njihovo travmatično osebno zgodovino, psihotičnimi krizami, frustrirajočo seksualnostjo, sanjami in nezavednimi motivi na eni strani ter dominantnim kulturno-religioznim sinhalskim okoljem na drugi.
V našem prostoru bi takim travmatiziranim in poškodovanim posameznicam in posameznikom bržkone pomagali prek farmakološko-psihiatričnih institucij, medtem ko so v sinhalsko šrilanškem budističnem prostoru našli in ustvarili svoje mesto v tamkajšnji (sub)kulturni krajini in tako sami po sebi postali kulturna institucija.
***
Doc. dr. Boštjan Kravanja je trenutni predstojnik Oddelka za etnologijo in kutlurno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno obravnava politične rabe religij, mitologij in svetih krajev, interakcije med skupinami ljudi v večkulturnih okoljih, različne rabe dediščine in antropologijo turizma. Na te teme je objavil številne znanstvene članke, knjigo o svetih krajih in krajini (2007) ter knjigo o spremembah šrilanške kulture v procesih (post)kolonializma in turističnega razvoja (2012).
***
Vodnik po humanistiki je redni ciklus petih predavanj na izbrano krovno temo, ki jo obravnavamo in premišljujemo z več vidikov. Pripravljamo jih v tesnem sodelovanju z Založbo /*cf. V letu 2022 smo se posvetili fenomenu nonumentov, 2023 smo se ukvarjali s pojmom spektakla, 2024 pa smo se osredotočili na Evropo in njene zgodovine.
Krovna tema letošnjega, četrtega letnika Vodnika po humanistiki so literature Južne in Vzhodne Azije. Pet povabljenih poznavalcev, teoretikov in raziskovalcev z različnih področij humanistike in družboslovja bo med februarjem in junijem izvedlo pet predavanj.
Tokrat se bomo osredotočili na kulture in literature Kitajske, Indije, Šri Lanke in Japonske. Našim obiskovalcem želimo približati razumevanje veličastnih in kompleksnih pisav, obenem pa spodbuditi kritično epistemološko perspektivo, ki bo izprašala različne azijske tradicije in zgodovine ter naša raznolika, heterogena stališča do »oddaljenih kultur«, da bi lahko dokončno opravili z evropocentričnimi naracijami o t. i. »daljnem vzhodu«.
Vstopnice: Brezplačne vstopnice