Zlata sled. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem
Knjižne zgodbe na razstavi »Zlata sled«
Vodi Uršula Vimer Kovaček, bibliotekarka in soavtorica razstave Zlata sled.
Knjige iz knjižnice Narodnega muzeja Slovenije so bile del prvega muzeja na slovenskih tleh že od njegove ustanovitve leta 1821. Med knjižnim gradivom je veliko zanimivih publikacij; nekatere izstopajo tudi s svojo zunanjo podobo. Z razkošnimi knjižnimi platnicami, geometrijskimi vzorci na hrbtu, pozlačenimi zaponkami, zlato obrezo in še bi lahko naštevali. Dragocene vezave so bile razkošje, ki je bilo sprva dostopno samo bogatim elitam: premožnim zasebnim zbiralcem, cerkvenim ustanovam ter višji duhovščini in kraljem.
Predstavili vam bomo nekaj najlepših primerkov z okrasom v zlatu ali pozlati. Knjige predstavljajo moč in oblast, ki dolga stoletja do začetka slovenske državnosti ni bila v pristojnosti Slovencev. Seznanili se bomo s prvim zgodovinopisnim opisom naše domovine in s slikovito okrašeno ter pozlačeno knjigo idrijskega zdravnika in široko razgledanega naravoslovca Scopollija z večjezičnimi imeni in opisi rastlin zahodnega dela Slovenije, ki je bila podlaga temeljne terminologije rastlinstva pri nas.