Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi.
V 17. stoletju je o gradu Fužine pisal kranjski plemič in polihistor Janez Vaikard Valvasor. Opisal ga je v Topografiji vojvodine Kranjske (1679) in Slavi vojvodine Kranjske (1689). Med drugim je pisal o freskah v sobanah in kapeli. Naročniki teh poslikav so bili člani družine Khisl. Žal pa so bile le te v 17. stoletju v zelo slabem stanju. O njihovem propadanju piše z žalostjo, ob tem pa opozarja na tedanje lastnike gradu, tržaške Jezuite. Bratje Družbe Jezusove so večino leta preživeli ob morju v Trstu. Na Fužinah so bivali redko.
Pomembno dopolnitev gradu predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko , strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako prvo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si