Ženska dobi obisk nekdanjega sošolca, ki jo prepričuje, naj mu pomaga pri reševanju zakonske krize. Na videz preprost komorni melodramatski nastavek cineastka izkoristi za eksperimentiranje z najljubšim prijemom ponavljanja in podvojitve: isti prizor se razvije v različnih variacijah, z različnimi igralci – njenimi dolgoletnimi najbližjimi sodelavkami in sodelavci. Če pripetljaj po eni strani razkriva različno poudarjene poteze človeške narave, Muratova v svojem poslednjem filmskem delu na metafilmski ravni igrivo naslavlja kontekste in načine konstrukcije filma in filmske realnosti.