Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga.
Zanimivosti
- film je posnet po resnični zgodbi
- temelji na knjigi »Slučaj Vinča« profesorja Gorana Milašinoviča, ki je izšla leta 2017
- skladbo za film je naredil Roberto Magnifico (režiserjev dolgoletni sodelavec) in Konstrakta (srbska predstavnica za Pesem Evrovizije 2022)
- snemanje filma je trajalo eno leto na avtentičnih lokacijah v Srbiji, Sloveniji in Franciji
- svetovna premiera je bila na 76. filmskem festivalu v Locarnu 2023 na Piazza Grande
- film je imel gala projekcijo (regionalna premiera) 15. avgusta 2023 v Narodnem gledališču v Sarajevu in na festivalu prejel nagrado občinstva za najboljši film
- slovenski del filma je bil posnet v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki. Vidno vlogo agenta UDBE je odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek