Italijanska vojska je Trnovo in Ilirsko Bistrico zasedla 12. novembra 1918, od tu pa je osvajala okoliške kraje. S podpisom Rapalske pogodbe 12. novembra 1920 je bilo zasedeno območje pravno formalno priključeno k državnemu ozemlju Kraljevine Italije . Ker je takratna italijanska oblast smatrala, da je treba »narediti« priključeno območje italijansko, je začela vanj postopoma vnašati elemente tedanje italijanskosti ter načrtno brisati slovensko narodno identiteto , ki se je med vsemi sloji prebivalstva utrjevala od sredine 19. stoletja.
Odpor proti italijanski oblasti na zasedenem ozemlju je trajal ves čas , že od vojaške zasedbe naprej. Italijanski oblasti se je u prla tudi slovenska duhovščina , ki je bila najprej združena v obnovljenem Zboru svečenikov sv. Pavla, od konca dvajsetih let prejšnjega stoletja pa v Tajni krščanskosocialni organizaciji, ki je delovala na manj očiten, a nedvomno učinkovit način.
Z narodnozavedno duhovščino se je povezal tudi akademski umetnik Tone Kralj , ki se je italijanski oblasti uprl s slikarskim orodjem. Svojo pot markiranja slovenskega etničnega ozemlja v takratni Kraljevini Italiji je začel prav na Ilirskobistriškem, v cerkvi sv. Helene na Premu leta 1921 . Po drugi svetovni vojni ga je ustvarjalna pot ponovno ponesla na Ilirskobistriško , kjer je poslikal cerkev sv. Petra in sv. Jurija v Ilirski Bistrici ter cerkev Karmelske Matere Božje v Podgrajah .
Predavali bodo Aneja Rože Kravanja (Občina Ilirska Bistrica), Urška Godina in Minka Osojnik (ZVKD, OE Nova Gorica), z nami pa bo tudi ilirskobistriški župnik Stanko Fajdiga .
Vljudno vabljeni!