Abramovi dialoški portreti so nekakšni portraits parlants, govoreči portreti, ki s svojstveno obliko sodelovanja portretista in modela presegajo običajne portretne žanre. Slednje mora avtor upoštevati zato, da bi s podobo zajel in posredoval bistvo portretirančevega bivanja v individualnem in javnem smislu. Portreti nam spregovorijo o tem, kdo in kaj so danes umetniki, odkar je postmoderna tako radikalno razvrednotila pojem visoke umetnosti in so se ustvarjalci sami odrekli vzpostavljeni podobi umetnika kot družbenega subjekta – poduhovljenega dobrotnika človeštva, ki se ne glede na žrtve razdaja za nekaj, kar presega njega in sámo eksistenco; podobi ustvarjalca, ki je ločena od siceršnjega sveta med stenami njegovega ateljeja, kjer raziskuje in snuje podobe nadčasovnih resnic.
Pogoji neoliberalnega kapitalizma umetnika silijo, da se spopada z življenjem samim, z zagotavljanjem eksistence v pregretih razmerah izkoriščanja, družbene marginalizacije, materialne in intelektualne prikrajšanosti. Ob izgubi položaja umetnosti kot privilegirane družbene dejavnosti in ob njenem zdrsu na lestvici družbenih vrednot umetnikom ostaja samo boj za popolno družbeno preobrazbo. Tedaj se umetnost in življenje tesneje prepleteta, saj ju motivirajo podobni cilji. Uroš Abram v podobah sodobnih ustvarjalcev dokumentira kaotični proces preobrazbe osnovnih določil umetniškega ustvarjanja in kulturne politike v današnjem trenutku.
Napoved razstave
Narodna galerija in Galerija Božidar Jakac v sodelovanju z Galerijo Fotografija
Avtor razstave
Uroš Abram
Koordinacija
Andrej Smrekar
Projekt so podprli
VODATEH
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Medijski pokrovitelj
Mladina, časopisno podjetje d. d.
Cvetje
Cvetličarna Galerija Marjan Lovšin
Uradna penina na odprtjih razstav
Radgonske gorice d.d.
15. marec–21. maj 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana