Mlado Mladinsko 2
Režija: Ana Duša
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in KD Pripovedovalski Variete
Premiera: 20. 1. 2024
Priporočena starost: 12 +
Predstave
ponedeljek / 9. 9. / 14:00 / Spodnja dvorana / Zaključeno
ponedeljek / 9. 9. / 18:00 / Spodnja dvorana / Nakup vstopnice
torek / 10. 9. / 11:00 / Spodnja dvorana / Zaključeno
torek / 10. 9. / 16:00 / Spodnja dvorana / Zaključeno
sreda / 11. 9. / 11:00 / Spodnja dvorana / Nakup vstopnice
sreda / 11. 9. / 18:00 / Spodnja dvorana / Razprodano
Zasedba
Marko Engelman
Adi
Natan Pajić
Amir
Izidor Vogrinec
Hugo
Filip Klančnik
Ivan
Adrian Grošelj
Niko
Matic Eržen
Tomi
Luka Rener
Vanja
Pavle Vastl
Viktor
Vito Weis
Stotnik
Erin Bregar Sabolić
Agnes
Pika Kovač
Barbara
Neža Duša Draž
Dunja
April Kotnik
Manca
Janja Majzelj
Meri
Elizaveta Klochkova
Ana
Fedja Boldyrev
Vasilij
Blaž Šef/Stane Tomazin (vskok)
Brada
Matej Recer
Dado
Ustvarjalci
Asistentka režije, pevovodkinja in vodja predstave: Jera Topolovec
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Kostumografija: Nina Čehovin
Scenografija: Urša Vidic
Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar
Oblikovanje maske: Vanja Djuran
Lektorica: Mateja Dermelj
Opis
Izhodiščna spodbuda za predstavo Umetnost vojne/Umetnost miru je bil začetek rusko-ukrajinske vojne februarja 2022, ki je sovpadel s premiero predstave prve generacije Mladega Mladinskega. V Ukrajini so ob prvih napadih izdali ukaz, da fantje, starejši od šestnajst let, ne smejo zapuščati države. Vsi mladinci prve generacije so bili takrat starejši od šestnajst let.
O vojni smo se zato pogovarjale_i prek zgodb, najprej družinskih: druga svetovna, jugoslovanske, ukrajinsko-ruska vojna. Zgodbe so si podobne, čeprav se odvijajo v treh različnih obdobjih in treh različnih jezikih; vojna ima povsod podoben zvok. Potem smo šle_i v Sarajevo, oblegano mesto, in v koncentracijsko taborišče v Jasenovcu, kjer so stene muzeja na drobno popisane z imeni žrtev – človek je živ, dokler je živ spomin nanj.
Kako ravna posameznica_k, ki se znajde v tako skrajnih okoliščinah? Kako vojna spremeni družbo? Kako vojska spremeni človeka?
Iz tiska
Večina nastopajočih je mladih z avdicije, mednje so pomešani profesionalni igralci in igralke iz Mladinskega. Mladi igralci so v svojih nastopih odlični, tako v gibu kot v petju in plesu, malenkost manj v govoru. Predstava se začne z žurom in glasbo, z veselo gostijo, ki postaja vse bolj vojaška. Zdi se, da smo v obleganem Sarajevu iz devetdesetih let. V ospredju je zgodba dveh bratov, ki so ju vpoklicali v vojsko, starejšega Amirja in mlajšega, šestnajstletnega Adija. Debelega in nerodnega Adija si drugi vojaki hudobno privoščijo: norčujejo se iz njega, ga ponižujejo in se nad njim sadistično izživljajo. Vojaški dril in ponavljanje do onemoglosti skušata izničiti strah in živčnost vojakov pred sovražnikovim napadom, na katerega čakajo. [...] Delovni proces, v katerega so mladi nastopajoči pokukali in se v njem potili, je bil zagotovo bolj dragocen od končega produkta. In teža današanjega sveta ni toliko v končnih produktih, temveč prej v procesnosti, postajanju.
(Maja Murnik, Sodobnost, januar–februar 2024)
Ustvarjalci so se odločili k temi vojne pristopiti univerzalno. S tem so se izognili ideološkemu opredeljevanju, poudarjali pa občutek utesnjenega vojnega stanja, za katerega se v predstavi zdi, da ga vsi liki enako intenzivno doživljajo. [...] Pomembno je govoriti o grozotah vojne, še pomembneje je znotraj vojne najti trenutke miru. Pomembno pa je tudi omogočiti mladim prostor, da se umetniško izražajo in izpopolnjujejo. [...] Glavne sestavine predstave Umetnost vojne/Umetnost miru so gotovo inovativnost v prizorih, medsebojno poslušanje tekom procesa nastajanja uprizoritve in pa tudi igralska prepričljivost. Slednja se denimo kaže v upodobitvi predanega mladega vojaka Amirja v izvedbi Natana Pajića in v intenzivnosti giba April Kotnik. Mladim so bili v podporo tako v procesu nastajanja predstave kot na odru člani igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, Blaž Šef, Janja Majzelj, Vito Weis in Matej Recer.
( RKHV vajenke, Radio Študent, 31. marec 2024 )
Poezija v zasnovi drži predstavo nad gladino odra, jo nežno dviguje v prostor zamika, v medprostor brez teksta, ki ga zgradijo razigrana telesa, njihovo petje pa ga odpre tako, da so mogoči naši vstopi v vmesnost , v kateri, preko sproženih občutenj, nastaja živi preplet dveh fenomenov, nagonov, idej: ljubiti in ubiti. In pred nami se utelesi lj-ubiti. Je kaj več potrebno doseči? Sploh ko to uspe tako mladi izvajalski skupini (udeležencem odrskega usposabljanja Mlado Mladinsko). [...] Ko gre za vprašanje živeti ali umreti, je vsaka odločitev 'pravilna', 'legitimna'. Preživeti je hkrati smiselno in nesmiselno. To protislovje bo veljalo, dokler bomo sprijaznjeni s hierarhijami, namenjenimi medsebojnemu izkoriščanju. Vsak borec to ve. Kot tudi, da je empatija tista sila, ki notranja in zunanja vojskovanja preobrača v svetlejše oblike življenja.
( Nenad Jelesijević, performans, 25. januar 2024 )
Mlade igralke in igralci so izjemno suvereni tako v dialogih kot v fizičnih akcijah, petju in plesu. Vendar je sosledje prizorov nizanje že videnih (sicer še vedno nič manj tragičnih) predstav o tem, kaj naj bi vojna bila: maskulino nasilje, življenje civilistov v tragičnem pomanjkanju, čakanje beguncev na pomoč. [...] V predstavi izstopa zgolj zborovsko petje (pevovodkinja Jera Topolovec, glasba Mitja Vrhovnik Smrekar ), ki vsake toliko preseka sosoledje dogajanj na odru. [...] Res je, da včasih na svet zremo skozi črno-bela očala, kot pravijo nastopajoče ob koncu predstave, a prav gledališče naj bi v takšnih pogledih iskalo odtenke senc.
( Ana Lorger, Sigledal, Kritika, 25. januar 2024 )
Gradivo za novinarje
Gledališki list
Fotografije
Sponzorji in podporniki
Zahvaljujemo se podjetju Semenarna Ljubljana d.o.o..
Mlado Mladinsko
Mlado Mladinsko je program za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz, namenjen mladostnikom_cam od 15. leta dalje. Sodelujoči_e so izbrani na odprti avdiciji. Program odpira gledališki prostor mladim na robu odraslosti, ki pri nastanku predstave sodelujejo z avtorsko ekipo in člani_cami igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča; ti oz. te so jim hkrati učitelji_ce in soustvarjalci_ke. Tako se vzpostavlja sistem gledališkega vajeništva, v katerem se mladi za gledališke poklice usposabljajo s pomočjo praktičnih izkušenj ob delu s prekaljenimi mojstri_cami poklica. Z druge strani predstava omogoča vpogled v to, kako izbrano tematiko razumejo in doživljajo sodelujoči_e mladostniki_ce, ki niso samo igralci_ke, ampak tudi soavtorji_ce predstave.
Zgodba in besedilo sta nastajala s pomočjo improvizacij, pogovorov, zapisov.