Stefan Doepner, Boštjan Drinovec in Luka Drinovec, Miha Godec, Zoran Srdić Janežič, Maša Jazbec, Dominik Mahnič, Dmitry Morozov
Napredek samoučečih strojev, ki so sposobni avtonomnega razmišljanja in odločanja, se odvija z nesluteno hitrostjo. S koristmi, ki jih prinaša, na eni strani navdušuje, na drugi pa v luči ustroja sodobne družbe, zlasti političnih in ekonomskih interesov, nadzora ter nenehnih vojnih stanj, predstavlja negotovost, nezaupanje in novo grožnjo. Razmislek o odgovorni uporabi tehnologije je postal enako pomemben kot sam njen razvoj, če ne celo bolj. Posthumanistična misel, ki kritično pretresa antropocentrično gotovost ter poudarja nujnost obrata v našem odnosu do nečloveškega drugega, tudi do tehnologije, pa postaja bistvena. Ker bomo le tako lahko sprejemali boljše odločitve, tudi v sodelovanju s stroji. Razstava Umetno, naravno in ekosistem zaupanja približuje koncept sobivanja, soustvarjanja in sopostajanja preko umetniških del, ki vključujejo robotiko. Z izborom del, v katerih se naravno in umetno povezujeta in združujeta ter so večinoma nastala v zadnjih petih letih v Sloveniji, se usmerja na dojemanje sveta kot skupnostnega prostora, v katerem je vse, kar obstaja, med seboj neločjivo povezano, naj bo to rastlina, žival, neživa narava ali pa stroj. V takšnem prostoru se identitete in obstoji oblikujejo skozi odnose in interakcije, ki namesto na izkoriščanju in zlorabi temeljijo na kompleksni dinamiki medsebojnega prilagajanja, podpornega delovanja in sožitja.