Forenzični videoesej Tišina razuma je zasnovan kot performativna raziskava sodnega primera skupinske tožbe žrtev taborišč za posiljevanje v Foči med vojno v BIH na haaškem sodišču za vojne zločine, v katerem so množična posilstva in spolno suženjstvo prvič v zgodovini prepoznali kot vojni zločin in zločin proti človečnosti. Izkušnje nasilja in mučenja žensk ob ogledu zaradi inovativne formalne zasnove filma, ki deluje kot spomin sam – je izmuzljiv in fluiden, zavrača kadriranje, premika se v vse smeri, prostorske in časovne –, postanejo del našega kolektivnega spomina.