Umetnica Tina Dobrajc na samostojni razstavi z naslovom Velika dekleta ne jočejo v nekdanji samostanski cerkvi predstavlja novejša slikarska in večmedijska dela, s katerimi se dotika aktualne politične stvarnosti, narodove mitologije in vprašanj družbenega spola. Na platnih v kombiniranih tehnikah upodablja imaginarne prostore in prizore, ki služijo kot metafora za vsakdanje pojave v svetu, ki jo obdaja in zaznamuje.
Predstavljena dela so svojstvene alegorije aktualnega trenutka in jih je moč brati tako partikularno kot univerzalno, saj se nanašajo na lokalno kakor tudi globalno družbenopolitično situacijo. Na eni strani se umetnica dotika vprašanj nacionalne in kulturne identitete, ki danes postaja vse bolj vroča tema javnih diskurzov držav stare celine, na drugi strani pa se osredotoča na vlogo žensk v teh družbah, ki so razcepljene med željo po ohranjanju tradicije in neizbežnostjo napredka. Ideja po ohranjanju obstoječega (blago)stanja za sabo namreč povleče številne posledice, ki so pogosto v nasprotju z izborjenimi pravicami različnih družbenih skupin. Dela Tine Dobrajc se zato pogosto napajajo na izbranih fragmentih vsakdanjika, vendar v svoji popačenosti, absurdnosti in ironičnosti postajajo mračni pričevalci nekaterih najbolj ključnih družbenih pojavov danega trenutka.
Besedilo: Miha Colner
Foto: Tomaž Grdin, arhiv GBJ