Tiha prijateljica ( Stille Freundin , Nemčija, Francija, Madžarska, Hongkong, 2025, 145 min.)
Mogočno staro drevo na vrtu nemške univerze. Tri obdobja, tri človeška življenja, trije nerodni, a iskreni poskusi povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj. Film Ildikó Enyedi (O telesu in duši).
Režija: Ildikó Enyedi
Scenarij: Ildikó Enyedi
Fotografija: Gergely Pálos
Glasba: Gábor Keresztes, Kristóf Kelemen
Montaža: Károly Szalai
Igrajo: Tony Leung Chiu-wai (Tony Wong), Luna Wedler (Grete), Enzo Brumm (Hannes), Léa Seydoux (Alice), Sylvester Groth (Anton), Martin Wuttke (profesor Fuchs), Johannes Hegemann (Thomas), Rainer Bock (profesor Winterhalter), Marlene Burow (Gundula), Yun Huang (Jule), Luca Valentini (Francesco), Felix Burose (Max)
Produkcija: Pandora Film Produktion (Nemčija), Inforg-M&M Film (Madžarska), Galatée Films (Francija), Radiance Films (Hongkong, Kitajska)
Festivali, nagrade: Benetke 2025: nagrada FIPRESCI za najboljši film tekmovalnega programa, nagrada Marcello Mastroianni za najboljšo mlado igralko (Luna Wedler), nagrada interfilm za promocijo medreligijskega dialoga, nagrada CinemaSarà, nagrada kralj Ojdip, nagrada zlati levček – Unicefova filmska nagrada; Valladolid 2025: nagrada srebrna konica za najboljši film; Chicago 2025: nagrada srebrni hugo za najboljšo fotografijo (Gergely Pálos); La Roche-sur-Yon 2025: velika nagrada žirije; Les Arcs 2025: nagrada za najboljšo fotografijo; Seattle 2026: nagrada za najboljšo režijo; London – BFI festival 2025; Singapur 2025; Kerala 2025; Liffe 2025
Distribucija: Fivia – Vojnik
Odziv občinstva: izrazito naklonjen
Odziv kritike: zelo visoke ocene
Žanr: zgodovinska drama
Zanimivosti
Ildikó Enyedi že dolgo slovi kot tista filmska avtorica, ki ima prav poseben čut in zmožnost za to, da tista občutenja, čustva in misli, ki jih je nadvse težko ubesediti, zelo uspešno pretopi v filmske podobe. Najizraziteje se je tega lotila v delu O telesu in duši (Teströl és lélekröl, 2017), to linijo pa nadaljuje tudi v najnovejšem filmu Tiha prijateljica . Nenazadnje je težnjo po obravnavi tistih oblik komunikacije, ki se odvijajo mimo besed, torej z govorico gest, ritualov, telesa in intuicije, tokrat izpostavila že z naslovom, le da je sedaj osrednjo vlogo, vlogo tiste »tihe prijateljice«, namenila naravi in ne konkretni osebi. Tako se Ildikó Enyedi tudi v tem pogledu oddaljuje od konvencionalnih oblik art filma, saj se odreče človeški drami, ki je običajno v središču tovrstnih del, ter na njeno mesto vpelje bolj izrazito duhovno, skoraj filozofsko meditacijo o ekološki dimenziji naših življenj.
Zgodba
Ginko je drevo, ki s svojo dolgoživostjo predstavlja popolno nasprotje človeški minljivosti. Stoječ na posestvu srednjeveškega nemškega univerzitetnega mesta sto let spremlja intimne zgodbe treh posameznikov iz različnih zgodovinskih obdobij. Leta 1908 je na univerzitetni oddelek za botaniko sprejeta prva študentka, ki se sooča s seksizmom profesorjev in vrstnikov. Leta 1972, sredi kontrakulturnih gibanj, pozornost zadržanega študenta pritegne sostanovalka in pelargonija, ki jo preučuje. Leta 2020 nevroznanstvenik iz Hongkonga med karanteno začne izvajati vrsto botaničnih poskusov, ki film premaknejo v polje očarljive študije človekovega odnosa do narave in vsega, kar nas povezuje.