Kaj se zgodi, ko znane stvari nenadoma postanejo tuje in vsakdanjost dobi zlovešč podton? Kako z besedami vzbuditi občutke nemira, napetosti, pozitivnega stresa – in zakaj v dobri zgodbi tako radi iščemo prav strah?
Matjaž in David Zupančič, oče in sin, režiser in zdravnik, sta v zbirki Temu kraju se reče drugače združila šest srhljivih zgodb, ki bralca zvabijo v gozd, črno klet, tujo kopalno kad … in v brezno lastne domišljije. V njih prepletata elemente trilerja, psihološke grozljivke in nadnaravne fikcije ter poskrbita, da bralec med obračanjem strani nima nobene izbire – suspenz človeka prime, drži in ne izpusti do zadnjega stavka.
Kako nastane zgodba, ob kateri nas spreletava srh? Zakaj nas temačni kraji tako neustavljivo privlačijo? Kaj je razlika med srhljivko in grozljivko, strahom in grozo, kako zgodbo oblikovati v triler in ali obstajajo pravila kakovostnega žanra? Kdo je antijunak? Kaj se zgodi, ko se pisanja takšnih zgodb skupaj lotita avtorja dveh generacij iz zelo različnih poklicnih svetov?
Z Matjažem in Davidom Zupančičem se bo filmska kritičarka Anja Banko pogovarjala o grozi na platnu in med platnicami, o pisanju v dvoje in nenavadnem užitku, ki ga občutimo, ko nas je strah.
Pridite. Za vsak primer ne sami.
Matjaž Zupančič je gledališki režiser, pisatelj in profesor na AGRFT ter eden najvidnejših sodobnih slovenskih dramatikov. Je petkratni prejemnik Grumove nagrade, njegova dela pa uprizarjajo doma in v tujini. Je avtor dveh žanrskih romanov, Obiskovalec in Sence v očesu, oba sta bila nominirana za nagrado kresnik. V svojem pisanju pogosto raziskuje napetosti v medčloveških odnosih in trenutke, ko se na videz trdna resničnost začne krhati.
David Zupančič je zdravnik, specialist infektologije, pisatelj in spletni ustvarjalec. Širšo javnost je osvojil s knjižnim prvencem Življenje v sivi coni, sledili sta knjigi Znanost mirnega življenja in V mejah normale. S knjigo Temu kraju se reče drugače se prvič podaja v kratko žanrsko prozo – tokrat v tandemu z očetom. Je mojster držanja suspenza in vabljenja bralcev na nenavadne stranske poti, ki se le redko izkažejo kot predvidljive.
Ta zbirka groze bo šokirala tako vaše dlake na zatilju kot Stephena Kinga, zato je nikar ne berite sami, a če jo boste, pazite, da imate vsaj omrežni signal.
Marcel Štefančič, jr.
Celo večnost smo čakali, da je tudi slovenska literatura vzpostavila tradicijo grozljive kratke zgodbe. Na srečo se je splačalo – Matjaž in David Zupančič sta poskrbela, da nas bo od zdaj naprej strah tudi v slovenščini.
Aljoša Harlamov