TAM, KJER SEM DOMA: POPEVKE MIROSLAVA KOŠUTE IN KAK FILM POVRH
Kantavtor Matej Kranjc, senatorka in scenaristka Tatjana Rojc in tržaški pesnik, pisatelj Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev, z besedo, petjem in sliko zložijo portret nedavno preminulega pesnika.
Slovenski pesniki so spisali vrhunska besedila za najboljše popevke. Recimo Ciril Zlobec. Ali Svetlana Makarovič. In Milan Jesih tudi, Andrej Brvar prav tako. Še Milana Kleča so par let nazaj pod hruško odpeli Bossa de novo. Da o Gregorju Strniši ne govorimo. Miroslav Košuta je v sami špici te druščine. Okej, odpustimo mu Mačka v žaklju, a že Ura brez kazalcev ozaljša kopitljanje ritma z metaforo srčnega tiktakanja. In njegove lirične — Tam, kjer sem doma, Vzameš me v roke ter neprekosljiva, brezčasna, baladna Zato sem noro te ljubila!
Matej Kranjc, pesnik, tudi sam prevajalec in pisec besedil, je Košutove popevke zbral in jih objavil v knjigi. Potem je – itak je kantavtor! — vzel v roke kitaro. Za večer pri Lukatelu dodajamo še dokumentarni portret RAZVIJEM OD ČASA SPRANO JADRO, ki ga je o prijatelju Košuti posnela Tatjana Rojc.
/////////////////