… ta neskončna negotovost
Slike so nastajale v ustvarjalno napetem okolju slikarskih delavnic, so novejšega datuma in nastale so v zadnjem letu ali dveh. V tedenskih slikarskih delavnicah najdejo prostor odrasli posamezniki. Nekateri že leta obiskujejo delavnice, nekateri pa so se pridružili šele v zadnjem letu. Slikarskim delavnicam ostajajo zvesti tisti, katerih slikarsko ustvarjanje je potepanje, pohajkovanje, klatenje, vandranje ali romanje. Goethe je v Krotkih ksenijah IX 1 zapisal, da kdor poseduje znanost in umetnost, ta ima tudi religijo. Zraven je zavedanje o trojnosti slikarstva, da je slikarstvo presek duha, roke in srca. Vse prežemajoča je misel, da je edini pravi namen ustvarjanja odkrivanje novega in neznanega. In ob tem veliko veselja. To je vse. Vmes si domišljamo, da klatimo zvezde, da izmenjujemo dialoge sami s seboj in s tistim preko, z metafizičnim, da s slikami zapeljujemo, očaramo ali sporočamo …
Slikarska dela razstavljajo odrasli ljubiteljski slikarji, različnih starosti in profilov, a z vsaj eno skupno lastnostjo …, če je v najbolj samotni uri odgovor na vprašanje ali želim slikati pritrdilen, v življenju najdemo prostor temu početju. S ponižno odkritosrčnostjo se lotevamo iskanja ne splošnega temveč posebnega. Postajamo ostri in natančni opazovalci sveta, zunaj in znotraj. Slikarsko ustvarjanje, potrpežljivo učenje slikarskih pravil in ponižno pridobivanje slikarskih veščin je simbolno vzpenjanje, je excelsior (vselej k višku) človeka, ki stremi od zemlje k nebu, k neznanemu. Opazovanje neba in potapljanje v neznano je milost in velika teža, prekletstvo.
Vsaka slika je sled nekega srečanja – človeka ustvarjalca, slikarskega materiala in trenutka. Vse kar se je na sliki med ustvarjenjem dogajalo je bilo potrebno, da je razstavljena slika takšna kot je. Razstava ni tematska, ne selekcionirana in ne konceptualna, ampak je zbirka podob, je kot zemljevid različnih notranjih svetov, različnih zmožnosti.
V preteklem letu smo se od daleč spogledovali z renesančnim idealom sprezzatura. Renesančni ideal sprezzatura označuje navidezno lahkotnost oziroma neprisiljenost izraza, ki prikriva dolgotrajno urjenje, tehnično dovršenost in premišljen umetniški napor. Kaže se v navidezni lahkotnosti izvedbe, ki zakriva marljivo urjenje, tehnično dovršenost in premišljeno kompozicijo . Sprezzatura označuje navidezno nonšalanco, za katero se skriva ponižno pridobljena veščina in mojstrsko obvladovanje umetniškega izraza.
Tu in tam nam je uspelo; nonšalantna poteza, podoba, ki je presenetila najprej njenega ustvarjalca, podoba, ki jo preveva nek zven … Za slike velja da ne potrebujejo besed, slika preseneti, zapoje, se vtisne v gledalca ali pač ne …
Ustvarjalci slik so segali po zvezdah, vsak na svoji lestvici.
Natalija Šeruga Golob
Mentorica slikarskih delavnic je mag. Natalija Šeruga Golob , akademska slikarska, ki ob svojem slikarskem delu vodi slikarske delavnice že dolgih 26 let. » Učiteljica je nesramna « pa je napisano na eni izmed slik nastalih v slikarskih delavnicah …, učiteljica se smeji … in edina možna pot zanjo je, da neizprosno sili sebe ter posameznike preko lastnih meja.
1 Sigmund Freud, Nelagodje v kulturi , Gyrus, Ljubljana 2001, st. 22.
Več na povezavah: www.tecaj-slikanja.si in www.natalijaseruga.si
Razstavljajo:
Nevenka Andrejašič, Maša Čelebić, Jasna Dominko Baloh, Lucija Ferš, Petra Fuks, Nada Furlan, Daša Grajfoner, Vesna Hojnik, Tadeja Huzjan, Sara Jagodic, Minea Jevšek, Mojca Kavnik, Metka Kobolt, Zdravko Kocjančič, Nena Kotnik, Ela Krušec, Kristina Tinca Lešnik, Franci Majcen, Ema Maver, Nada Najdenik, Mateja Ogorevc, Francka Pegan, Marija Podhostnik, Marta Rep, Urška Ribič Strmečki, Nataša Sirk, Tadeja Šeruga, Majda Šeruga, Bernarda Škrabar Damnjanović, Andreja Štok, Alenka Ušen, Anica Zafred, Olga Zorenč, Sabina Žaja, Ivana Žolger.