Štiri hčere ( Les filles d’Olfa , Francija, Savdska Arabija, Nemčija, Tunizija, 2023, 110 min.)
Bogato nagrajen dokumentarni film tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania je počasi tleča študija družinske travme in intimno popotovanje, polno upanja, upora, sestrske ljubezni ter medgeneracijskega prenosa trpljenja in nasilja.
Režija in scenarij: Kaouther Ben Hania
Fotografija: Farouk Laaridh
Montaža: Jean-Christophe Hym, Qutaiba Barhamji, Kaouther Ben Hania
Glasba: Amine Bouhafa
Igrajo: Olfa Hamrouni, Hend Sabri, Eya Chikhaoui, Tayssir Chikhaoui, Nour Karoui, Ichraq Matar, Majd Mastoura
Festivali, nagrade: Cannes (nagrada zlato oko za najboljši dokumentarni film ex aequo); cezar za najboljši dokumentarni film; nagrada independent spirit za najboljši dokumentarni film; nominacija za oskarja za najboljši dokumentarni film; Toronto; Rotterdam; München (nagrada za najboljši mednarodni film); AFI Fest; Busan; London; ZagrebDox
Distribucija: Cinemania group
Žanr: drama
Zgodba
Olfa je mati štirih hčera, a njeni starejši hčeri sta nekoč izginili. Rahma in Ghofrane sta pobegnili od doma, stari komaj petnajst in šestnajst let, in se pridružili islamskim ekstremistom. Njuno odsotnost režiserka zapolni s pomočjo poklicnih igralk. Medtem ko se portretiranke soočajo s travmatično preteklostjo, se igralci soočajo z etičnimi vprašanji njenega upodabljanja.
Izjava avtorice
»Sprva sem nameravala Olfo snemati zgolj z mlajšima hčerkama, Eyo in Tayssir, da bi izpostavila odsotnost starejših hčera. Prvič sem jih začela snemati leta 2016 in nato leto kasneje. Toda nekaj ni bilo prav. Kako lahko obudiš spomine, ne da bi jih olepšala in predrugačila, ne da bi sebe prikazala v boljši luči in potvarjala resnico? Kako se resnično soočiti s preteklostjo? Zame je bilo najbolj problematično, da je Olfa ves čas igrala vlogo. Takoj ko sem prižgala kamero, je začela igrati. Morala sem prenehati snemati, ker sem ugotovila, da se bom sicer ujela v njeno past. V življenju se pogosto obnašamo v skladu s klišeji, ki jih vidimo na televiziji ali v medijih. Olfa je bila pod vplivom novinarjev. Z izjemnim tragiškim talentom je igrala vlogo žalujoče, histerične matere, ki se utaplja v občutku krivde. /…/ Olfa je tako energična, tako dvoumna in kompleksna ženska, da ni mogoče pokazati le ene plati njene osebnosti. Toda poglobljen vpogled v njena protislovja, njena čustva in občutenja zahteva čas, ki ga novinarji navadno nimajo. Preiskati ta območja, to ambivalentnost človeškega duha, je naloga filma. In tako sem si začela zamišljati film kot nekakšen terapevtski laboratorij, v katerem se lahko znova polastiš svojih spominov.«
Kaouther Ben Hania