Marijo (Natalija Leble) popade bes na ljubimca, ki jo je prevaral, in ga šestkrat ustreli. Konča v zaporu, a zdi se, da svojih dejanj ne obžaluje. Film je nastal po literarni predlogi Williama Somerseta Maughama Pismo (1927). Muratova svoje junakinje ne romantizira, niti je ne obsoja, temveč pozorno izriše podobo ženske, ki je hkrati čustveno razrvana, prestrašeno nežna, diabolično strastna in zapeljiva – ženska, ki svoji usodi ne more pobegniti. Muratova s filmom razvija nadrealistične prijeme in z ostrim pogledom še naprej motri človeško naravo.