Celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga, 1931 (fotografija: Tomaž Lauko)
Valvasorjevi tiski, hani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije (fotografija: Tomaž Lauko)
Najimenitnejši: nova serija dokumentarnih pomnikov slovenske kulture in zgodovine
V Narodnem muzeju Slovenije bo jesen znova v znamenju UNESCOVE dokumentarne dediščine
Narodni muzej Slovenije jeseni 2026 skupaj s še osmimi uglednimi kulturnimi ustanovami (arhivi, knjižnicami in muzeji) pripravlja razstavo Spomin Slovenije II: Dokumentarna dediščina na Nacionalni listi UNESCO Spomin sveta . Oktobra 2023 je muzej pripravili istoimenski razstavni projekt, na katerem je bilo predstavljenih deset enot dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 kot prve vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta. Razstavo, na kateri so bili predstavljeni izvirniki del velikanov slovenskega kulturnega prostora, med njimi F. Prešerna, P. Trubarja, J. Dalmatina in P. Coppa, kartografa svetovnega formata, si je v dobrem mesecu ogledalo več kot 5.000 obiskovalcev. Gre za izredno občutljivo gradivo, ki je zaradi krhkosti materialov le redko predstavljeno širši javnosti.
Novih deset enot , ki so bile leta 2025 vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, bomo novembra v izvirnikih predstavili v muzejskem atriju. Med tokrat predstavljenimi pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi bodo Janez Vajkard Valvasor, Giuseppe Tartini, Žiga Herberstein in Anton Codelli.
Supraseljski kodeks
Znameniti kodeks iz 11. stoletja, ki ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil leta 2007 vpisan v mednarodni Unescov register Spomini sveta. Zdaj je kot del Kopitarjeve zbirke slovanskih rokopisov in kodeksov , ki sodi med najdragocenejše in tudi v tujini najprepoznavnejše rokopisno gradivo, na Nacionalni listi Unesco spomin sveta. Kot zanimivost naj povemo, da je bila istega leta na ta Unescov mednarodni seznam vpisana tudi slovita tapiserija iz Bayeuxa . Srednjeveško mojstrovino iz 11. stoletja bodo iz Francije pod strogimi varnostnim nadzorom in v posebnem zaboju pripeljali iz Francije v Britanski muzej, kjer bo gostovala od septembra 2026.
Obiskovalci bodo lahko prvič vonjali knjige!
Razstav Spomin Slovenije II je zasnovana veččutno. Povezali smo se s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in GreenHer centrom odličnosti, kjer bodo poustvarili dva avtentična vonja razstavljene pisne dediščine, in sicer vonj Valvasorjevega tiska ter vonj rokopisa na pergamentu iz Kopitarjeve zbirke, ki ga hranijo v NUK. Prvič bo v sklopu razstavnega projekta predstavljen tudi vonj dveh razstavljenih eksponatov.
O programu Spomin sveta
Unescov program Spomin sveta ( Memory of the World ) je prvenstveno namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov (filmov, fotografij, zemljevidov itd.), ki jih hranijo arhivi, muzeji, knjižnice in druge ustanove z vsega sveta. Sestavlja ga več registrov, najbolj poznan je mednarodni, saj vsebuje najpomembnejše pisne in druge dokumentarne pomnike človeštva. Slovenija ima trenutno na tem prestižnem seznamu vpisan Codex Suprasliensis ( Supraseljski rokopis ). Posamične dele rokopisa iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice hranijo še na Poljskem in v Rusiji. Leta 2027, še v času druge edicije razstave Spomin Slovenije bomo praznovali 20. obletnico uvrstitve edine dokumentarne enote, ki je uvrščena v mednarodni register UNESCO Spomin sveta.
Leta 2020 je bil v Sloveniji ustanovljen Nacionalni odbor za Unescov program Spomin sveta in dve leti pozneje smo Slovenci na nacionalno listo uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce. Oktobra 2025 je Odbor razglasil novih deset enot, ki nosijo laskavi naslov Unesco Spomin sveta.
Častno pokroviteljstvo nad projektom je prijazno že drugič sprejela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Skupni projekt arhivov, knjižnic in muzejev
Pri razstavi Spomin Slovenije II: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta sodeluje več ustanov, ki hranijo bogato dokumentarno dediščino. Poleg Narodnega muzeja Slovenije so to:
Arhiv Republike Slovenije,
Narodna in univerzitetna knjižnica,
Pokrajinski arhiv Koper,
Slovenski etnografski muzej,
Zemljepisni muzej pri Geografskem inštitutu Antona Melika, ZRC SAZU,
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,
Belokranjski muzej Metlika.
Z znakom UNESCO Spomin sveta se od oktobra 2025 ponašajo:
Valvasorjevi tiski, 1679–1689,
Celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga, 1931,
Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov, od 11. do sredine 19. stoletja,
Statut Pirana, 1307,
Giuseppe Tartini, Znanstvena dela, prva polovica 18. stoletja,
Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911-1914,
Zemljevid Kranjske ( Ducatus Carnioliae tabula chorographica ), avtorja Janeza Dizme Florjančiča, 1744,
Črnjanski rokopis, 1633–1707,
Herbersteiniana, 16. in prva polovica 19. stoletja,
Metliška cehovska knjiga, 1587–1741.
Avtorska skupina
Avtorska skupina: Matej Hreščak (koordinator razstavnega projekta, Narodni muzej Slovenije), dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej), mag. Marijan Rupert (Narodna in univerzitetna knjižnica), Maja Bahar in Maša Bračič (obe Narodni muzej Slovenije).
Arhitektura razstave
Ariana Furlan Prijon
Grafično oblikovanje
Barbara Bogataj Kokalj