Vljudno vas vabimo na umetnostnozgodovinsko predavanje in koncert iz cikla Sozvočje svetov.
19.30 Predavanje: Književnost in likovna umetnost na Slovenskem v letih 1848‒1918
Predava Alenka Simončič, Narodna galerija
»Jaz upam v bodočnost našega naroda.«
Ivan Cankar
Ustvarjalnost v slovenski književnosti je dosegla vrhunec v obdobju romantike s Francetom Prešernom. Njegova zapuščina vsebuje toliko lepote in miselnega bogastva, da je dajala po pesnikovi smrti najnaprednejšemu delu slovenske inteligence in po njem tudi ljudstvu eno najmogočnejših spodbud za kulturno delo in politično osvoboditev. Generacije literatov in likovnih umetnikov za njim so prav tako črpale snov iz slovenske ljudske pesmi, razmišljale o nalogah umetnikov in avtonomnosti njihovega poklica ter o tragičnem problemu tujstva, ki je umetnikova usoda, s čimer je Prešeren odprl dolgo pot tej temi predvsem v obdobju moderne s pisateljem Ivanom Cankarjem.
Slovenska umetnost je ponovno dosegla svoj zagon na prelomu 19. v 20. stoletje, ko so se slovenski likovni umetniki prvič pridružili literatom in skupaj z njimi postali nosilci slovenske identitete. Njihove krajine so prevzele vlogo odsotnega zgodovinskega slikarstva ter vtisnile pečat obdobju.
20.00 Koncert: Slovanske barve
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
Slavko Ludvik Šuklar: Panonski akvareli
Franz Benda: Sinfonia v C-duru, L 1.1
Antonín Dvořák: Serenada za godala v E-duru, op. 22, B. 52
V času, ko se kulturne posebnosti posameznih prostorov vse bolj prepletajo in stapljajo v enoten globalni izraz, postaja vprašanje identitete v umetnosti še toliko pomembnejše. Glasba je ena redkih umetniških oblik, ki lahko v sebi ohranja spomin prostora in časa, njena moč pa se kaže prav v sposobnosti, da tradicijo vedno znova preoblikuje, na novo interpretira in ji v vsakem obdobju podari svež pomen.
Slavko Ludvik Šuklar v delu Panonski akvareli ustvarja zvočno podobo prostora južne Panonije. Njegova glasbena govorica ne temelji na neposrednem prevzemanju folklornih elementov, temveč na globljem razumevanju melodičnih arhetipov, ki so skozi čas oblikovali identiteto tega prostora. Ljudska glasbena dediščina tako postane izhodišče za novo umetniško pripoved, v kateri se srečujejo spomin, prostor in sodobna skladateljska misel. Sinfonia v C-duru, L 1.1 Franza Bende odpira pogled v obdobje klasicizma in v širši evropski glasbeni prostor 18. stoletja, medtem ko Serenada za godala v E-duru, op. 22, B. 52 Antonína Dvořáka razkriva značilno romantično občutljivost, liričnost in povezanost z glasbenim izročilom češkega prostora. V vseh treh delih se na različne načine kaže odnos med posameznikom in okoljem, med ustvarjalcem in tradicijo, med preteklostjo in sedanjostjo. Različne ustvarjalne poetike tako povezuje skupna misel – da se umetnost skozi čas spreminja, vendar v sebi vedno ohranja sledove prostora, iz katerega je vzniknila.
Vstopnica 20 / 15 EUR, Abonma 80 / 60 EUR
Prodaja vstopnic in informacije:
T: 01 24 15 418
E: blagajna@ng-slo.si
Abonma ali posamične vstopnice vplačate in prevzamete pri blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure in pol ure pred prireditvijo, ob ponedeljkih zaprto. Prireditev lahko izberete tudi v okviru abonmajev Izbirni in Duet .
Več o abonmaju Sozvočje svetov na povezavi .
Programska knjižica