Slikarstvo kot učenje vračanja v tiho središče.
In morda je tudi zato slikanje zdravilno in oživljajoče.
Na razstavi v Vetrinjskem dvoru svoja dela predstavlja skupina šestnajstih ljubiteljskih slikark in slikar, vsi so člani Kulturnega društva Studenci-Maribor, Sekcije Zarja. Radost slikarskega ustvarjanja in veselje do spoznavanja novega je tisto kar druži. Nekateri med njimi so izkušeni ustvarjalci, ki s čopičem in svinčnikom prijateljujejo že mnogo let, drugi pa svoje prve slikarske korake šele spoznavajo. Z veseljem sem mentorica Sekcije Zarja in naša srečanja so slikarske delavnice v prostorih MČ Studenci.
O koristnosti slikarskega ustvarjanja v družbi drugih slikarjev obstaja zapis v Traktatu o slikarstvu:
Pravim in potrjujem, da je iz številnih razlogov veliko bolje risati v družbi kakor sam: prvi je ta, da te bo sram biti opažen med risarji, če nisi kos stvari, in ta sram bo vzrok za dober študij: drugič, pozitivna zavist te bo spodbujala, da bi bil med bolj hvaljenimi od sebe, saj te bo hvala drugih spodbujala: naslednji razlog je, da se boš učil iz potez tistih, ki delajo bolje od tebe, in če si boljši od drugih, boš to lahko izkoristil in se izognil pomanjkljivostim, hvala drugih pa bo povečala tvojo vrlino.
Potrpežljivo in predano pridobivamo risarsko ter slikarsko spretnost. Leonardo da Vinci je imel do dela rok in obvladovanja obrti zelo jasno in strogo stališče. Čeprav je trdil, da je slikarstvo v osnovi stvar uma (cosa mentale), je hkrati poudarjal, da brez obvladovanja tehnike rok um ne more izraziti svoje vizije. Za slikarja je roka orodje, ki mora biti izurjeno in vedno vodeno z znanjem.
Leonardo da Vinci: Traktat o slikarstvu, Ljubljana, Studia humanitatis, 2005
Slikar se v svojem delu nenehno sooča z nerazložljivim, notranjim in čustvenim. To je tisti del v procesu dela, ki loči korektno in običajno sliko od tiste slike, ki je nekaj več. V vsaki dobri sliki je namreč odsev slikarjevega značaja, razpoloženja in življenjskih izkušenj, slikarjeve notranjosti. Smisel slikarskega izražanja je tisto, kar ni mogoče povedati z besedami in razložiti. Stremimo, da se med ustvarjanjem, ki je vredno imena slikanje, dotikamo mej samega sebe in mej zunanjega sveta. Preizkušamo, kako se jaz in zunanje prepletata ter zlivata drug v drugega, v neznano. Edino tako potovanje lahko nosi pridevnik slikarsko.
mag. Natalija Šeruga Golob, akademska slikarka
Razstavljajo:
Jadranka Golob, Nadica Iskra, Marka Hostnik, Nada Jemenšek, Anka Kante, Boža Korbar, Tinca Lešnik, Nada Namestnik, Rozika Ogorevc, Mateja Ogorevc, Teja Ozimič, Oto Pogačnik, Valentina Plemenitaš, Draga Reichenberg, Biserka Štefančič Kos in Branka Žerjal.