Slobodan Vidović (1974, Gradiška BIH), ki ga do sedaj poznamo predvsem po abstraktnih slikah velikih formatov, je tokrat posegel v povsem drugo polje – polje digitalnih medijev, ki, okrepljeni z informacijsko revolucijo in prenosi digitalne preciznosti, že več kot tri desetletja vstopajo tudi v polje slikarstva. Kot je v katalogu razstave zapisal dr. Nikola Šuica, je Vidović tako posegel po medijskih dražljajih, ki ustvarjajo sodobne modele vidnosti tako, da mešajo resničnost in laži. Dojemanje panoptikuma takšnega neustavljivo dinamiziranega sveta pa se komajda lahko spozna brez ironije. Naslikani motivi prihajajo iz planetarnega razpona in s svojo senzibilnostjo izdelave združujejo melanholični občutek izključenosti. Cikel Stanja prinaša natančen obseg realnih, vendar s slikarskim jezikom zamišljenih svetov, strukturiranih prizorov, ki jih prepoznavamo in jih hkrati zaznamo v plastenju medijskih fiksacij. Skozi statično umirjenost zelo natančne strukture motiva je mogoče opaziti oddaljeno sled fotografskega izhodišča, preoblikovanega in izvedenega skozi reducirano barvno lestvico, pri čemer način slikanja skozi plastenje barvnih nanosov prav gotovo izhaja iz njegovih prejšnjih abstraktnih ciklov in pristopov nepredmetnega spontanega prodiranja v materijo. Skozi Vidovićev avtentični slikarski proces se, v splošni tranzicijski obremenitvi tretjega tisočletja in globalni izčrpanosti, izrisuje nova vloga umetnika, usmerjenega v položaj obsesivne samotne, a tudi globalnega soočenja s koncem zgodovine.
Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti RS iz Banja Luke.
Kustos: Nikola Suica.
Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ