Upokojena.
Kot rada rečem….je v tretjem polčasu čas za ustvarjanje…saj veste…človek živi, da pusti sledi.
Sodelujem z društvom upokojencev v literarni skupini in nastopam skupaj s kolegicama po domovih za starejše (to sta Minka in Marija, ki sta mi tudi pri tej razstavi priskočili na pomoč).
Včasih napišem kakšno pesem.
Občasno zaigram na harmoniko.
Vmes pa veeeeeliko kvačkam.
Hodim na sprehode, pohode, plavanje, bowling in se rada družim.
Rada odkrivam nov svet in nove kraje, veliko sem zdoma.
Moj svet so barve, žive barve.
Slike odražajo moja razpoloženja in čustva. Z risanjem se odselim v svoj svet in to je to, kar vidite.
Vse, kar ustvarjam zadnja leta, je “futranje” moje stare duše.
Veliko duševne hrane rabim, takšna sem.
Zadovoljna in pomirjena sama s seboj.
In upam, da ste tudi vi.
Razstava bo na ogled do konca marca 2024.