Himalajski sinji mak cveti visoko, tam, kjer svet postane tišji. V takšen umirjen prostor vabi tudi predstava: nežna in poetična zgodba o babici in dedku ter o ljubezni, ki ostaja, tudi ko besede počasi bledijo. Po besedilu Bine Štampe Žmavc sinji mak postane simbol starosti, spominov in minevanja.
Predstava odpira prostor za tih, a globok medgeneracijski pogovor. Otroci skozi bogat svet simbolov – ptičje petje, polja pozabe, čevlje daljave in sinji mak – vstopajo v zgodbo, kjer se babica počasi izgublja, dedek pa z ljubeznijo, potrpežljivostjo in predanostjo hodi ob njej.
V času, ko se kot skupnost vse pogosteje srečujemo s starostjo in demenco, predstava tako otrokom kot odraslim ponuja dragoceno izkušnjo sočutja, razumevanja in človeške bližine. Vabi nas, da se pustimo dotakniti in da drug drugega znova uzremo s srcem.