Duhovnik Anton Vindišar je v Kostanjevici na Krki deloval med leti 1964 in 1971. Razumel je, da je identiteto kraja in povezanost ljudi treba graditi iz pietete do pomembnih, če ne vélikih predhodnikov. V cerkvi so se poslej vsako poletje odvijali koncerti v organizaciji Dolenjskega kulturnega festivala. V razdeljeni skupnosti se je trudil ljudi povezovati. Odločal se je – ne na osnovi pripadnosti, temveč na osnovi dobrega, koristi za skupnost. Vse to odraža tudi njegova zbirka. Ni je sestavljal po strokovnih vzgibih in poznavalskih kriterijih. Umetnine so bile izraz prijateljske naklonjenosti umetnikov, prijateljev in znancev. Večino je mogoče povezati s tistimi, ki jih je spoznal v Kostanjevici na Krki. Brez dvoma mednje sodijo umetniki kot so Tomaž Kvas, Stane Kregar, Rafaela Potokar, Rudi Simčič, France Gorše, Lojze Perko, France Godec, pleterski pater Wolfgang Kogler ter kiparja Stane Jarm in Peter Jovanovič. Slike Vladimirja Lamuta in zagrebškega avtodidakta Zvonimirja Mušića so starejšega datuma. Med najvrednejša dela v zapuščini sodijo prav tista, ki se avtorsko navezujejo na zbirke, ki jih hranimo v Galeriji Božidar Jakac, kjer gre izpostaviti Marijo z Jezusom Franceta Kralja ter dela Toneta Kralja s katerim sta si bila zelo blizu. Ko je odšel v Križe pri Tržiču, je stike z nekaterimi umetniki obdržal in navezal nove z mlajšimi kot je Katarina Zaplotnik. V Sv. Lenartu je prijateljeval z Majo Šubic in ruskima umetnikoma, zakoncema Mašo in Nikolajem Mašukov.
Galerija Božidar Jakac je v začetku leta 2015 z dediči pokojnega duhovnika Antona Vindišarja podpisala donatorsko pogodbo s katero smo pridobili zbirko petdesetih umetnin. Nekaj del smo uvrstili v prenovo Zbirke Gorjupove galerije v osnovni šoli Jožeta Gorjupa, celotna donacija z ustreznim spremnim katalogom pa je predstavljena na razstavi.