Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova – Kralj pesmi) so ujete v vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.