Znotraj nekdanje samostanske cerkve Makšetove modularne enote, kot zapiše likovni kritik Marko Košan v katalogu razstave “vzbujajo asociacijo kvazi-utilitarnih arhitekturnih “brez-prostorov”: avtobusnega postajališča, telefonske celice, montažne pergole, letno-zimskega vrta – konstruiranih prehodnih prostorov, ki poudarjeno izražajo razdvojenost med zunaj in znotraj … so kot materializirana duhovna bivališča prebivalcev jutrišnjega sveta, …”
Foto: Boris Gabrščik