Inside the former monastery church of Makshet, modular units, as art critic Marko Kosan writes in the exhibition catalog, “evoke associations of quasi-utilitarian architectural "spaces-free": a bus stop, a telephone cell, prefabricated pergolas, a summer-winter garden - constructed transitional spaces that emphasize the separation between outside and inside ... they are like materialized spiritual dwellings of the inhabitants of tomorrow's world, ... ”
Photo: Boris Gabrshchik
Znotraj nekdanje samostanske cerkve Makšetove modularne enote, kot zapiše likovni kritik Marko Košan v katalogu razstave “vzbujajo asociacijo kvazi-utilitarnih arhitekturnih “brez-prostorov”: avtobusnega postajališča, telefonske celice, montažne pergole, letno-zimskega vrta – konstruiranih prehodnih prostorov, ki poudarjeno izražajo razdvojenost med zunaj in znotraj … so kot materializirana duhovna bivališča prebivalcev jutrišnjega sveta, …”
Foto: Boris Gabrščik