Počastitev 35. obletnice osamosvojitve Slovenije
Na razstavi s predstavitvijo izvirnih muzejskih predmetov in foto ter video gradiv pripovedujemo o procesu osamosvajanja Slovenije. Poudarek je na vlogi ljudi iz prostora današnje Mestne občine Krško in Posavja v osamosvojitvenih procesih. Osrednji eksponat razstave je zemljevid Pregled bojev v Posavju v junijsko-julijski vojni 1991 , ki je v lasti Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško, s čigar člani smo tesno sodelovali pri raziskovanju tematike in načrtovanju razstave.
Čeprav velja splošno prepričanje, da se je razpad Jugoslavije začel s smrtjo njenega dolgoletnega predsednika Josipa Broza Tita, podroben vpogled v tedanje razmere razkriva precej globoke razpoke v federaciji že od 70. let naprej. V zapleteni klobčič je močno posegla še JLA. Kritični odnos do življenja v skupni državi je v Sloveniji dodatno okrepila afera JBTZ, sočasno pa so poleg Zveze komunistov začele vznikati prve politične organizacije. Aprila 1990 so bile v Sloveniji izvedene prve povojne večstrankarske volitve. Velike spremembe so se s padcem Berlinskega zidu dogajale tudi širše v Evropi.
V tem razgretem ozračju je bil 15. maja 1990 izdan ukaz št. 625/1-90 o predaji vsega orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev Teritorialne obrambe v hrambo v objekte JLA, čemur se je 30. razvojna skupina 27. zaščitne brigade TO in 16 občinskih štabov TO Slovenije uprlo in orožja niso oddali. Občinski štab TO Krško je bil med tistimi, ki ukaza niso upoštevali.
Visoka udeležba na plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije in delež volivcev, ki so glasovali ZA, kažeta na razpoloženje v narodu in volilnem telesu, pa tudi to, da so vse politične stranke in gibanja sodelovali in podpirali zakonske predloge in ustavne spremembe. Kar je bilo ključnega pomena za uspeh plebiscita in kasnejšo osamosvojitev.
NOCOJ SO DOVOLJENE SANJE, JUTRI JE NOV DAN.
Znameniti stavek je na slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 26. junija 1991 izrekel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Razglasitev samostojnosti je bila sicer na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in Deklaracije o neodvisnosti sprejeta v Skupščini Republike Slovenije dan prej in takoj po slavnostnem dejanju so stekli načrtovani ukrepi za prevzem oblasti. Osrednja proslava v Ljubljani je bila vrh prazničnih dogajanj, ki so se vrstila po vsej državi. V Krškem je prireditev s spremljanjem prenosa s Trga republike potekala na Trgu Matije Gubca.
DESETDNEVNA VOJNA
27. junij−7. julij
Vojna za Slovenijo se je začela ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA iz Karlovca pri Metliki vstopila v Republiko Slovenijo. Po blokadi in spopadu na Medvedjeku se je vodstvo enote odločilo za umik in premik v vojašnico Cerklje ob Krki. Celotna formacija je bila nato v spopadu z enotami TO v Krakovskem gozdu premagana.
Na območju Posavja in s tem tudi občine Krško je bilo ključno dogajanje povezano z obmejno lego in dejstvom, da je bilo vojaško letališče Cerklje ob Krki »strateško najpomembnejši in največji objekt JLA v Sloveniji, ki je bil že v prvih dneh vojne močno varovan vojaški kompleks.
Ko je bila 7. julija sprejeta Brionska deklaracija, so se spopadi umirili, dokument je bil podlaga za takojšnje premirje in zamrznitev slovenskega osamosvajanja za tri mesece.
Celoten proces osamosvojitve Slovenije kaže na veliko enotnost v slovenskem nacionalnem telesu; tako v politiki kot med ljudmi. Politične zaveze pa so se udejanjile z delovanjem teritorialne obrambe, milice, pripadnikov civilne zaščite, radioamaterjev, zdravstvenega osebja, interesnih organizacij, prevoznih podjetij in posameznikov … ter prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Pripravila: dr. Helena Rožman, muzejska svetnica