Laurent Baffie
Režija: Jernej Kobal
Avtor: Laurent Baffie
Prevod: Živa Čebulj
Režija: Jernej Kobal
Scenografija: Damir Leventić
Kostumografija: Bojan Vister
Izbor glasbe: Jernej Kobal
Avtor umetniške instalacije: Damjan Kracina
Lektorica: Živa Čebulj
Premiera: 22. februar 2019, Šentjakobski oder. Prvič v Sloveniji.
Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora.
Nagradi:
KOMEDIJANTKA FESTIVALA , Anja Glušič (Izabela ), 17. festival komedije Pekre, 13.6.2021
SEVERJEVA NAGRADA, , (Peter ), Škofja Loka, 20. december, 2020
Igrajo:
Fred, (Tourettov sindrom): Tone Bertoncelj
Peter, (aritmomanija): Bojan Vister /Boris Car
Marija, (obsesivno-kompulzivna motnja preverjanja): Lili Bačer Kermavner
Izabela (nozofobija): Anja Glušič
Lili, (palilalija, eholalija): Lenka Blejec
Bob (obseden s simetrijo): Žiga Medvešek
Asistentka / Asistent: Irena Mrak Kranjc / Marko Skok / Srečko Kermavner
Drugi sodelavci:
Vodja predstave, rekviziterka in šepetalka : Irena Mrak Kranjc | Oblikovanje luči in lučna tehnika: Gregor Törner , Ela Šegina | Tonska tehnika: Miha Vlaj, Gregor Törner | Garderoba: Bojan Vister, Marko Skok | Scenski tehniki: Ivan Kostanjevec, Gregor Törner , Miha Vlaj | Izdelava scene: Ivan Kostanjevec, Gregor Törner
Zahvale: Damjanu Kracinu, Damijanu Pernetu , Cvetličarni Šimenc, Optiki Feliks, Cafeju Čokl
O predstavi:
Šest popolnih neznancev, vsak s svojimi psihološkimi težavami, se nekega usodnega dne sreča v čakalnici pri svetovno znanem psihiatru, specialistu za obsesivno-kompulzivne motnje, prof. dr. Šternu. Zaradi neljubega spleta okoliščin in sploh višje sile dr. Šterna ni od nikoder, čakalnica pa se neusmiljeno polni. Prav kmalu smo priča trku generacij, družbenih slojev, verovanj in svetovnih nazorov. Kot da to še ne bi bilo dovolj, se vzdušje v čakalnici še dodatno naelektri zaradi nekompatibilnih motenj pacientov, ki počasi izgubljajo potrpljenje.
Komedija Resno moteni nam kaže, kako nemočen je sodobni človek pri obračunavanju z lastnimi težavami, obsesijami in strahovi. Toda ni vse izgubljeno, saj se izkaže, da smo najmočnejši takrat, ko za trenutek pozabimo nase in se povsem posvetimo bližnjemu.